Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko.
Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?
O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.
O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.
»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«
»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«
Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.
Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.
"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.
"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.
Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc. V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc. V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!
So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!
"Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.
"Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.
Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.
Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.
Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."
Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."
Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc. V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc. V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:
Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:
Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.
Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.
"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.
"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.
Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko. Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?
Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko. Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?
Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."
Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."
Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.
Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.
Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.
Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.
Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.
Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.