Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Pet let pozneje

Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko.

Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?

Zadnje

Pet let pozneje

23. epizoda: Koronahumor, tretjič – dr. Uroš Kuzman, matematik, glasbenik in stand-up komik

30. 5. 2025

O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.

36 min

O epidemiji, nastajanju šal in položaju humorja v naši družbi se pogovarjamo z Urošem Kuzmanom, ki pripoveduje tudi o tem, kako na svojih nastopih vzpostavlja vezi z občinstvom in kaj ga je naučila epidemija.

Pet let pozneje

22. epizoda: Koronahumor, drugič – Izbor koronskih vicev

30. 5. 2025

»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«

29 min

»Koronahumor humor je humor, ki je v zvezi s koronavirusom SARS-CoV-2 in epidemijo bolezni, ki jo povzroča ta virus. Koronahumor predstavlja banko kakovostnih šal na račun epidemije,« piše na jezikovnem portalu Fran. V Slovenskem etnografskem muzeju so med epidemijo covida-19 zbrali 1740 koronskih vicev, ki so takrat preplavili Slovenijo. Prisluhnite izboru teh šal, ki jih bereta napovedovalca Lidija Hartman in Jure Franko. Ena za pokušino: »Nikoli si nisem mislil, da bodo moje roke zaužile več alkohola kot moja usta.«

Pet let pozneje

21. epizoda: Koronahumor, prvič – »Bolj ko nam je bilo hudo, bolj smo se šalili«

30. 5. 2025

Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.

35 min

Težke čase človek lažje preživi s humorjem. Tako je bilo tudi med epidemijo covida-19, »ko so vici naokrog krožili hitreje kot virus«. Gregor Ilaš in Miha Špiček pripovedujeta, kako so v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) marca 2020 začeli zbirati koronske vice. V malo manj kot dveh letih so jih zbrali 1740. Razlagata, kaj vse je te šale porajalo, opisujeta odzive javnosti, nizata spoznanja in ugotovitve … Obsežno gradivo, ki sodi v duhovno kulturo, je varno spravljeno v SEM in čaka na raziskovalke in raziskovalce.

Kratka radijska igra

Marij Čuk: Kovid

24. 5. 2025

V slušni miniaturi se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstno nasprotje epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, like pa sta ustvarila le dva igralca, Nina Valič in Matija Vastl, da bi imaginarni, a hkrati daleč najbolj stvarni deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida-19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne razdalje išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025.

21 min

V slušni miniaturi se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstno nasprotje epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, like pa sta ustvarila le dva igralca, Nina Valič in Matija Vastl, da bi imaginarni, a hkrati daleč najbolj stvarni deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida-19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne razdalje išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025.

Pet let pozneje

20. epizoda, o dolgem covidu, 2. del: "Pazite se ponovnih okužb," svetuje dr. Špela Šalamon

23. 5. 2025

"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.

50 min

"Evolucija virusa je vedno hitrejša od evolucije živali in drugih kompleksnih bitij, zato ne moremo zmagati v evolucijski tekmi z virusom, ki je še vedno prisoten in bo prisoten, dokler ga ne zajezimo s pametnimi ukrepi," pravi dr. Špela Šalamon, ko pripoveduje o dolgem covidu in hudih posledicah okužb z novim koronavirusom. Ker zdravila za dolgi covid še vedno nimamo, je preprečevanje okužb trenutno naše edino orožje, poudarja dr. Šalamon. Novinar Iztok Konc jo je obiskal v deželni bolnišnici v avstrijskem Leobnu, kjer dela na oddelku za radiologijo in nuklearno medicino.

Pet let pozneje

19. epizoda, o dolgem covidu, 1. del: Kdor poje, lažje diha

16. 5. 2025

Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.

42 min

Želite spoznati unikatno terapijo za bolnike z dolgotrajnim covidom, ki dobijo napotnico za program dihanja in petja Angleške narodne opere (ENO Breathe)? V epizodi ta program slikovito opisujeta Suzi Zumpe, umetniška direktorica ENO Breathe, in udeleženec programa Adrian Hillier, ki iskreno pripoveduje tudi o svoji izkušnji z dolgim covidom. Na vrata Angleške narodne opere v Londonu je potrkala novinarka Mojca Delač.

Pet let pozneje

18. epizoda: Šport je sestavljen iz emocij

9. 5. 2025

Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc. V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

45 min

Je med epidemijo covida-19 šport kaj pridobil ali izgubil? Kako je epidemija spremenila in prestavljala največje športne dogodke, kako so se športnice in športniki znašli v dneh, tednih in mesecih po marcu 2020? V kakšni kondiciji je šport pet let pozneje? O tem govorijo: Jakov Fak, biatlonec, dobitnik dveh olimpijskih medalj, Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport, ki v svojem znanstvenem in raziskovalnem delu še posebej podrobno proučuje telesni in gibalni razvoj otrok in mladine, Tomaž Ambrožič, soustanovitelj, partner in direktor agencije Sport Media Focus, ki že tri desetletja deluje v športno-marketinških vodah, in Uroš Volk, urednik športnega programa na Radiu Slovenija. Epizodo sta pripravila novinarja Jure Jeromen in Tatjana Pirc. V podkastu Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

Pet let pozneje

17. epizoda: Vsi smo bili lačni verodostojnih informacij

2. 5. 2025

So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!

53 min

So med epidemijo covida-19 novinarke in novinarji odgovorno uresničevali svoje poslanstvo, delovali v javnem interesu, bili dovolj kritični, so se upirali pritiskom, poskusom cenzuriranja in omejevanja medijske svobode, so ohranili svojo neodvisnost? Kako je epidemija vplivala na novinarstvo in položaj medijev v postkovidnem obdobju? O tem govorijo Mitali Mukherjee, novinarka, pisateljica in direktorica Reutersovega inštituta za novinarske študije Univerze v Oxfordu, znanstveni novinar Mićo Tatalović, ki že vrsto let živi in dela v Združenem kraljestvu, sicer pa je z Reke na Hrvaškem, in Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in nekdanja predsednica Društva novinarjev Slovenije. V občutljivem času, ko je javnost potrebovala kakovostne medije in verodostojne, preverjene informacije, ko so bile razmere za novinarsko delo zelo težke, je slovenska vlada novinarjem in medijem napovedala vojno. Prestali smo tudi to preizkušnjo!

Pet let pozneje

16. epizoda, dr. Katarina Keber: Za resne ocene smo zgodovinarji še preblizu dogajanju

25. 4. 2025

"Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.

36 min

"Osebna izkušnja zagotovo marsikaj spremeni, predvsem omogoča vživljanje v pretekla dogajanja, ki jih zdaj bolje razumemo kot prej," je povedala zgodovinarka dr. Katarina Keber z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, ki se ukvarja s socialno zgodovino medicine, v okviru katere preučuje tudi zgodovino epidemij in njihove posledice. Epidemija covida-19 je ni presenetila, saj so se skozi stoletja epidemije nenehno ponavljale, v zgodovinskem spominu pa so ostale predvsem epidemije tistih bolezni, ki so ljudi in družbe najbolj prizadele in pretresle. Zaradi epidemij se je okrepilo tudi zavedanje o pomenu javnega zdravstvenega sistema, ki v času hudih kriz edini lahko pomaga velikemu številu bolnikov. "Javno zdravstvo je tudi zaradi covida-19 postalo prvovrstna politična tema. Upam, da se volivci tega dovolj zavedamo," poudarja dr. Keber.

Pet let pozneje

15. epizoda, dr. Žiga Zaplotnik: Če želimo zanamcem ohraniti planet, potrebujemo tudi tehnološko revolucijo

18. 4. 2025

Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

38 min

Se danes bolj zavedamo posledic podnebnih sprememb kot pred petimi leti? Meteorolog dr. Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ki je tudi predsednik Podnebnega sveta (posvetovalno telo vlade RS), in radijski novinar Jan Grilc se pogovarjata o tem, kako je epidemija vplivala na podnebno krizo in na spremembe našega ravnanja, kaj bomo morali še storiti, da bodo potomci na našem planetu lahko kakovostno živeli. »Padec emisij ogljikovega dioksida med epidemijo, predvsem v letih 2020 in 2021, ki je bil presenetljivo majhen, nam sporoča, da samo s spremembo načina življenja teh emisij ne bomo zmanjšali na nič, zato je poleg spremenjenih navad potreben še tehnološki preboj,« razlaga dr. Zaplotnik, ki je prepričan, da je elektrifikacija transporta zaenkrat glavni način, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Pet let pozneje

14. epizoda, Hans Kluge: Države spet krčijo proračune za zdravstvo in raje vlagajo v obrambo

11. 4. 2025

Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.

49 min

Dr. Hans Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki je svojo kariero začel kot družinski zdravnik v Belgiji, pravi, da je treba poslušati ljudi ter razumeti njihovo zaskrbljenost in dvome. »V digitalni dobi izgubljamo sposobnost poslušanja, ne slišimo tistih, ki nam sporočajo rešitve,« je povedal v pogovoru z novinarko Majo Ratej. Govorila sta o epidemiji covida-19, se dotaknila cepiv, umika Združenih držav Amerike iz Svetovne zdravstvene organizacije in tudi pomena vlaganj v zdravstvo.

Pet let pozneje

13. epizoda, sir Peter Horby: Vse se lahko ponovi že jutri

4. 4. 2025

Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."

42 min

Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."

Pet let pozneje

12. epizoda, dr. Anders Tegnell: Na Švedskem ne verjamemo v strašenje

28. 3. 2025

Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc. V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

41 min

Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc. V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.

Pet let pozneje

11. epizoda: Da bo po epidemiji vse drugače, je bil en velik larifari

21. 3. 2025

Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:

49 min

Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:

Pet let pozneje

10. epizoda, Lidija Jerkič: Virus je okužil tudi demokracijo

14. 3. 2025

Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.

48 min

Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.

Pet let pozneje

9. epizoda, Aleksander Zadel o starših, ki so zganjali paniko

7. 3. 2025

"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.

45 min

"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.

Pet let pozneje

8. epizoda, Luka Renko, Sledilnik: Skrivanje podatkov ni dobra strategija

28. 2. 2025

Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko. Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?

45 min

Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko. Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?

Pet let pozneje

7. epizoda, Alojz Ihan: Vsak dan lahko vidimo, kateri virusi so na vrhuncu in kateri zahajajo

21. 2. 2025

Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."

40 min

Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."

Pet let pozneje

6. epizoda: Andrej Trampuž, infektolog, ki si želi, da bi bil svet boljši in ljudje prijaznejši

14. 2. 2025

Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.

43 min

Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.

Pet let pozneje

5. epizoda: Profesor Gao: Novi koronavirus je izmuzljiv, pretkan in pameten

7. 2. 2025

Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.

35 min

Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.

Pet let pozneje

4. epizoda: Bili smo v Vuhanu, pet let po izbruhu koronavirusa

31. 1. 2025

Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.

38 min

Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.

Pet let pozneje

3. epizoda: Tiščanje glave v pesek ne pomaga

23. 1. 2025

Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.

53 min

Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.

Pet let pozneje

2. epizoda: S krizo se zbudimo, s krizo gremo spat

17. 1. 2025

Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.

52 min

Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.

Pet let pozneje

1. epizoda o prvem val epidemije covida-19: Ko je Izola postala Izolacija

10. 1. 2025

Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.

52 min

Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine