Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Posebne zgodbe

Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo našega časa in družbe, držati pa ji ga pomagajo strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Zadnje

Za vedno

8. 9. 2022

Nespametna poteza, nesreča, bolezen ali trenutek nepremišljenosti lahko človeku življenje za vedno spremeni in ga priklene na voziček. Koliko ga zares priklene – fizično in psihično? Kako se različni posamezniki soočajo z omejitvami? Kaj doživljajo in preživljajo, kaj je njihov motiv, kaj izziv, kaj nepremagljiva ovira? Kako živijo naprej, kdo jim je v oporo, kaj in koliko zmorejo sami, kaj bo jutri? Posebne zgodbe tokrat pišejo junaki z vozička, Nino, Simon, Manca in Gašper, njihovi bližnji, okolica in strokovnjaki. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

25 min

Nespametna poteza, nesreča, bolezen ali trenutek nepremišljenosti lahko človeku življenje za vedno spremeni in ga priklene na voziček. Koliko ga zares priklene – fizično in psihično? Kako se različni posamezniki soočajo z omejitvami? Kaj doživljajo in preživljajo, kaj je njihov motiv, kaj izziv, kaj nepremagljiva ovira? Kako živijo naprej, kdo jim je v oporo, kaj in koliko zmorejo sami, kaj bo jutri? Posebne zgodbe tokrat pišejo junaki z vozička, Nino, Simon, Manca in Gašper, njihovi bližnji, okolica in strokovnjaki. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

Disleksija

31. 8. 2022

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

25 min

Disleksija je za vedno, ne izgine in ne pomeni samo težav pri branju, pisanju ali matematiki, temveč se med drugim kaže tudi pri koordinaciji, ravnotežju, zbranosti. O posmehovanju, podcenjevanju, premagovanju težav in uspehih pripovedujejo junaki še enih Posebnih zgodb. Klari so disleksijo odkrili šele v srednji šoli, do takrat je težave premagovala z veliko truda in dodatnega učenja sama. Danes ima pred seboj jasen cilj, o katerem ne dvomi, da ga bo dosegla. Vid in Uroš sta brata, oba z diagnozo disleksija. Starejši petošolec je zaradi težav z branjem ponavljal tretji razred, ob strokovni pomoči težave zdaj obvladuje. Mlajši Uroš ima težjo obliko disleksije in hodi na korektivne treninge. Gojc se je za študij slovenščine, knjižničarstva in pozneje tudi za igralski poklic odločil iz kljubovanja disleksiji oziroma kompleksom, ki jih je v otroštvu imel zaradi nerazumevajoče učiteljice. Več o disleksiji in življenju s to dedno, nevrološko pogojeno motnjo bosta povedala tudi klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin in dr. Marko Kalan, profesor defektologije. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Primož Meško

Samomor

16. 3. 2022

Kdaj in zakaj je Žiga prvič pomislil na samomor? Kaj ga je gnalo, da si je poskusil vzeti življenje in zakaj si to še vedno želi? Kako razumeti samomor bližnjega, ki si ga imel rad? Kako Anja živi s to izkušnjo in kaj vse je pretrpela? V Sloveniji je v zadnjih letih povprečno letno število samomorov okoli 400. So resničnost, ki ne bo izginila, če jih odmislimo ali o njih ne govorimo. Odkritim, bolečim in iskrenim izpovedim in razmišljanju o samomoru, stigmi, vzrokih in posledicah se poleg tistih, katerih življenje je zaznamoval samomor, in njihovih bližnjih pridružujta tudi strokovnjaka, psihologinja dr. Saška Roškar in psihiater dr. Borut Škodlar. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režirala je Alma Lapajne. Film Samomor je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo našega časa in družbe, držati pa ji ga pomagajo strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

25 min

Kdaj in zakaj je Žiga prvič pomislil na samomor? Kaj ga je gnalo, da si je poskusil vzeti življenje in zakaj si to še vedno želi? Kako razumeti samomor bližnjega, ki si ga imel rad? Kako Anja živi s to izkušnjo in kaj vse je pretrpela? V Sloveniji je v zadnjih letih povprečno letno število samomorov okoli 400. So resničnost, ki ne bo izginila, če jih odmislimo ali o njih ne govorimo. Odkritim, bolečim in iskrenim izpovedim in razmišljanju o samomoru, stigmi, vzrokih in posledicah se poleg tistih, katerih življenje je zaznamoval samomor, in njihovih bližnjih pridružujta tudi strokovnjaka, psihologinja dr. Saška Roškar in psihiater dr. Borut Škodlar. Scenarij je napisala Milica Prešeren, režirala je Alma Lapajne. Film Samomor je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč so tudi ogledalo našega časa in družbe, držati pa ji ga pomagajo strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Darovanje organov

9. 3. 2022

Živeti čim dlje in čim bolje je želja, ki jo nekaterim pomagajo uresničiti popolni neznanci. Za strokovno besedo transplantacija se skrivajo resnične, na eni strani boleče, na drugi bolj vesele zgodbe. Pripovedujejo jih prejemniki darovanih organov, mlada ženska, ki na darovalca še čaka, in družina fanta, ki se je ob njegovi nenadni smrti soočila z vprašanjem o darovanju njegovih organov. O pomislekih, dvomih, žalosti in sreči, o strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki gre kljub vsemu naprej, o novem, drugačnem življenju, pripovedujejo Franc, Albin, Andreja, njihovi bližnji in Žigova družina. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Jaka Krivec. Film Darovanje organov je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč tudi o naši družbi in času, s svojega zornega kota pa nam ga pomagajo razumeti tudi strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

25 min

Živeti čim dlje in čim bolje je želja, ki jo nekaterim pomagajo uresničiti popolni neznanci. Za strokovno besedo transplantacija se skrivajo resnične, na eni strani boleče, na drugi bolj vesele zgodbe. Pripovedujejo jih prejemniki darovanih organov, mlada ženska, ki na darovalca še čaka, in družina fanta, ki se je ob njegovi nenadni smrti soočila z vprašanjem o darovanju njegovih organov. O pomislekih, dvomih, žalosti in sreči, o strahu, negotovosti in tiktakanju ure, upanju in življenju, ki gre kljub vsemu naprej, o novem, drugačnem življenju, pripovedujejo Franc, Albin, Andreja, njihovi bližnji in Žigova družina. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Jaka Krivec. Film Darovanje organov je del dokumentarne serije Posebne zgodbe. Ta daje glas tistim, ki jih pogosto ne slišimo in ne vidimo, a bi jih morali, zgodbam in ljudem, ki ne govorijo le o sebi, temveč tudi o naši družbi in času, s svojega zornega kota pa nam ga pomagajo razumeti tudi strokovnjaki. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.

Avtizem

21. 2. 2022

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja. Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov. Izobraževalni program Scenarij: Milica Prešeren Režija: Marko Naberšnik

25 min

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja. Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov. Izobraževalni program Scenarij: Milica Prešeren Režija: Marko Naberšnik

Posvojeni

2. 9. 2021

Z novimi Posebnimi zgodbami vstopamo v svet posvojenih in posvojiteljev, ki odstirajo dolgo in težko, a za mnoge tudi lepo pot, ki jih je povezala. Bližnjic do sreče v takih zgodbah ni. Od odločitve o posvojitvi otroka pa do trenutka, ko ga posvojitelj prvič vzame v objem, navadno mine tudi več let. Dolgo pričakovani novi družinski član po navadi ni nepopisan list, temveč je čustveno ranjen otrok s težavami, ki se jih morajo posvojitelji naučiti premagati. Nekateri posvojenci odraščajo v ljubečem okolju, drugi se svojega odraščanja v posvojiteljski družini spominjajo z grenkobo. Zgodbe Mojce, Alekseja, Tiaga, Žige, Žani Luise in Dilsi so vsaka zase posebna, skupaj pa ponujajo razmislek o posameznikovi identiteti, koreninah, zamerah in odpuščanju, strahu pred zapustitvijo, težavah in rešitvah, družini in starševski ljubezni. Ozadja zgodb pomagajo razumeti tudi strokovnjaki, med drugimi specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko, strokovnjakinja za priprave parov na posvojitev, in psihologinja Brigita Žugman, strok. delavka za posvojitve iz Centra za socialno delo Ljubljana, enote Šiška. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

26 min

Z novimi Posebnimi zgodbami vstopamo v svet posvojenih in posvojiteljev, ki odstirajo dolgo in težko, a za mnoge tudi lepo pot, ki jih je povezala. Bližnjic do sreče v takih zgodbah ni. Od odločitve o posvojitvi otroka pa do trenutka, ko ga posvojitelj prvič vzame v objem, navadno mine tudi več let. Dolgo pričakovani novi družinski član po navadi ni nepopisan list, temveč je čustveno ranjen otrok s težavami, ki se jih morajo posvojitelji naučiti premagati. Nekateri posvojenci odraščajo v ljubečem okolju, drugi se svojega odraščanja v posvojiteljski družini spominjajo z grenkobo. Zgodbe Mojce, Alekseja, Tiaga, Žige, Žani Luise in Dilsi so vsaka zase posebna, skupaj pa ponujajo razmislek o posameznikovi identiteti, koreninah, zamerah in odpuščanju, strahu pred zapustitvijo, težavah in rešitvah, družini in starševski ljubezni. Ozadja zgodb pomagajo razumeti tudi strokovnjaki, med drugimi specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko, strokovnjakinja za priprave parov na posvojitev, in psihologinja Brigita Žugman, strok. delavka za posvojitve iz Centra za socialno delo Ljubljana, enote Šiška. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli

19. 8. 2021

Paulina, Anja, Jurij in Sergej. Zaznamovali so jih različni dogodki, zaradi katerih so odrasli hitreje kot večina njihovih vrstnikov. Jurij je pri štirinajstih letih odšel od doma v Španijo, svojim košarkarskim sanjam naproti, pozneje mu je pri trinajstih letih sledil brat Sergej. Paulina je bila uporniška najstnica, ki je zanosila pri šestnajstih letih, Anji pa je pri isti starosti življenje na glavo obrnila diagnoza rak. O strahovih, boju, uporništvu, odločitvah, odraščanju, ciljih, življenju pripovedujejo tako sami kot njihovi bližnji, o zgodnjem odraščanju pa razmišljata tudi psihologinja in psihiatrinja. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik

24 min

Paulina, Anja, Jurij in Sergej. Zaznamovali so jih različni dogodki, zaradi katerih so odrasli hitreje kot večina njihovih vrstnikov. Jurij je pri štirinajstih letih odšel od doma v Španijo, svojim košarkarskim sanjam naproti, pozneje mu je pri trinajstih letih sledil brat Sergej. Paulina je bila uporniška najstnica, ki je zanosila pri šestnajstih letih, Anji pa je pri isti starosti življenje na glavo obrnila diagnoza rak. O strahovih, boju, uporništvu, odločitvah, odraščanju, ciljih, življenju pripovedujejo tako sami kot njihovi bližnji, o zgodnjem odraščanju pa razmišljata tudi psihologinja in psihiatrinja. Scenarij: Milica Prešeren, režija: Marko Naberšnik