Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V razstavišču Le stanze dela fotografia na beneškem otoku San Giorgio Maggiore je od aprila na ogled velika razstava ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa, enega najbolj ekstravagantnih in kontroverznih avtorjev 20. stoletja. Gre za prvo poglavje obsežne italijanske retrospektive, ki bo prihodnje leto predstavila njegova dela še v Milanu in Rimu. Beneški del z naslovom Oblike klasičnega prikazuje 200 del in postavlja v ospredje dialog med sodobno fotografijo in klasicizmom, pri tem pa povezuje plastičnost teles, ki jih je upodobil Mapplethorpe, z antičnimi kiparskimi deli. V sodelovanju z avtorjevo fundacijo iz New Yorka je razstavo zasnoval umetniški direktor galerije Denis Curti, ki je uredil tudi obsežen katalog. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc. Foto: Neva Zajc.
V razstavišču Le stanze dela fotografia na beneškem otoku San Giorgio Maggiore je od aprila na ogled velika razstava ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa, enega najbolj ekstravagantnih in kontroverznih avtorjev 20. stoletja. Gre za prvo poglavje obsežne italijanske retrospektive, ki bo prihodnje leto predstavila njegova dela še v Milanu in Rimu. Beneški del z naslovom Oblike klasičnega prikazuje 200 del in postavlja v ospredje dialog med sodobno fotografijo in klasicizmom, pri tem pa povezuje plastičnost teles, ki jih je upodobil Mapplethorpe, z antičnimi kiparskimi deli. V sodelovanju z avtorjevo fundacijo iz New Yorka je razstavo zasnoval umetniški direktor galerije Denis Curti, ki je uredil tudi obsežen katalog. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc. Foto: Neva Zajc.
Hrvaški pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec, novinar in literarni kritik Ivan Goran Kovačić (1913–1943) se je v literarni spomin vpisal s svojo presunljivo pesnitvijo Jama. V Literarnem portretu lahko njegovo ustvarjalnost in tragično življenje spoznate še nekoliko podrobneje. Avtor oddaje Rok Bozovičar, prevajalca Božidar Premrl, Tone Pavček, režiserka Ana Krauthaker, bralec Igor Velše, bralka Lucija Grm, interpreta Gregor Gruden, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Ustvarjeno 2013.
Hrvaški pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec, novinar in literarni kritik Ivan Goran Kovačić (1913–1943) se je v literarni spomin vpisal s svojo presunljivo pesnitvijo Jama. V Literarnem portretu lahko njegovo ustvarjalnost in tragično življenje spoznate še nekoliko podrobneje. Avtor oddaje Rok Bozovičar, prevajalca Božidar Premrl, Tone Pavček, režiserka Ana Krauthaker, bralec Igor Velše, bralka Lucija Grm, interpreta Gregor Gruden, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Ustvarjeno 2013.
Za svoja prizadevanja v vojni je prejela naziv dama britanskega imperija, leta 1942 pa zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe. Dama Myra Hess je zapisana v spomin ne le kot ena najbolj priljubljenih pianistk svojega časa, temveč tudi kot cenjen simbol britanske samozavesti med drugo svetovno vojno. Vidimo jo na sliki, kako v plašču vadi za enega izmed koncertov, ki jih je organizirala v neogrevani Narodni galeriji v Londonu, in na posnetku, ko igra Mozartov koncert; med občinstvom lahko poleg direktorja galerije vidimo sedeti kraljico Elizabeto, pozneje kraljico mater. Myra Hess oblastno ravna s klaviaturo, njene roke se z višine spuščajo na tipke, na ustnicah pa ji igra nasmeh. Za koncertno pianistko se morda zdi malo verjetno, da bi lahko postala nacionalni zaklad, toda dama Myra je postala dama Vera Lynn klasične glasbe.
Za svoja prizadevanja v vojni je prejela naziv dama britanskega imperija, leta 1942 pa zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe. Dama Myra Hess je zapisana v spomin ne le kot ena najbolj priljubljenih pianistk svojega časa, temveč tudi kot cenjen simbol britanske samozavesti med drugo svetovno vojno. Vidimo jo na sliki, kako v plašču vadi za enega izmed koncertov, ki jih je organizirala v neogrevani Narodni galeriji v Londonu, in na posnetku, ko igra Mozartov koncert; med občinstvom lahko poleg direktorja galerije vidimo sedeti kraljico Elizabeto, pozneje kraljico mater. Myra Hess oblastno ravna s klaviaturo, njene roke se z višine spuščajo na tipke, na ustnicah pa ji igra nasmeh. Za koncertno pianistko se morda zdi malo verjetno, da bi lahko postala nacionalni zaklad, toda dama Myra je postala dama Vera Lynn klasične glasbe.
Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.
Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila 10. septembra 1935 v Clevelandu v državi Ohio. Že kot otrok je veliko časa preživela v naravi. Študirala je, vendar študija ni končala. Nekoč je priznala, da je bila njena mladost težka, pisanje pa ji je pomagalo, da si je ustvarila svoj svet. Napisala je veliko pesniških zbirk, mnogo je bilo tudi nagrajenih. Njena poezija zrcali globoko navezanost in tesen stik z naravo. Pisala je tudi eseje. Mary Oliver je umrla leta 2019. Avtorica scenarija in prevajalka Miriam Drev, interpretinja Vesna Jevnikar, bralka Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef. Posneto 2020. Redakcija Staša Grahek.
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila 10. septembra 1935 v Clevelandu v državi Ohio. Že kot otrok je veliko časa preživela v naravi. Študirala je, vendar študija ni končala. Nekoč je priznala, da je bila njena mladost težka, pisanje pa ji je pomagalo, da si je ustvarila svoj svet. Napisala je veliko pesniških zbirk, mnogo je bilo tudi nagrajenih. Njena poezija zrcali globoko navezanost in tesen stik z naravo. Pisala je tudi eseje. Mary Oliver je umrla leta 2019. Avtorica scenarija in prevajalka Miriam Drev, interpretinja Vesna Jevnikar, bralka Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef. Posneto 2020. Redakcija Staša Grahek.
Se je mogoče približati osebnosti in delu legendarne Marthe Argerich, najslavnejše pianistke sveta? Dekle, ki je že v mladosti s svojim igranjem sprožilo evforijo glasbene srenje ter poslušalcev vseh celin, je za življenja postala pianistična legenda, ki še danes, v svojem štiriinosemdesetem letu, z nezmanjšano močjo in energijo premika meje nemogočega ter spravlja kritike in občinstvo v zamaknjeno občudovanje svoje klavirske spretnosti in glasbene občutljivosti.
Se je mogoče približati osebnosti in delu legendarne Marthe Argerich, najslavnejše pianistke sveta? Dekle, ki je že v mladosti s svojim igranjem sprožilo evforijo glasbene srenje ter poslušalcev vseh celin, je za življenja postala pianistična legenda, ki še danes, v svojem štiriinosemdesetem letu, z nezmanjšano močjo in energijo premika meje nemogočega ter spravlja kritike in občinstvo v zamaknjeno občudovanje svoje klavirske spretnosti in glasbene občutljivosti.
Karlo Hmeljak (1983) je tako slovenskemu kot tujemu občestvu znan ne le kot pesnik, ampak tudi kot olimpijski jadralec. Leta 2008 je na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu skupaj z Mitjo Nevečnym osvojil skupno 18. mesto. V tistem obdobju pa se je začela razvijati in vzpenjati tudi njegova pesniška pot. Pesniškemu prvencu Dve leti pod ničlo (LUD Literatura, 2007) je sledil odmevni, palindromsko poimenovani Krčrk (LUD Literatura, 2012), za katerega je avtor prejel tudi Veronikino nagrado. Istega leta je izšla njegova zbirka z naslovom Ljubavne (KUD Kentavr, 2012). Točno deset let pozneje pa je Hmeljak objavil še svoje najdaljše delo, znova z igrivim naslovom Zategadalj (Literarno društvo IA, 2022). Kot nakazujejo že naslovi nekaterih zbirk, ima jezik v njegovi poeziji osrednje mesto. Kakšna je torej vloga jezika v Hmeljakovi poeziji – o tem med drugim v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje je Silvija Žnidar, interpret Karlo Hmeljak, bralca Aleksander Golja in Maja Moll, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Karlo Hmeljak (1983) je tako slovenskemu kot tujemu občestvu znan ne le kot pesnik, ampak tudi kot olimpijski jadralec. Leta 2008 je na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu skupaj z Mitjo Nevečnym osvojil skupno 18. mesto. V tistem obdobju pa se je začela razvijati in vzpenjati tudi njegova pesniška pot. Pesniškemu prvencu Dve leti pod ničlo (LUD Literatura, 2007) je sledil odmevni, palindromsko poimenovani Krčrk (LUD Literatura, 2012), za katerega je avtor prejel tudi Veronikino nagrado. Istega leta je izšla njegova zbirka z naslovom Ljubavne (KUD Kentavr, 2012). Točno deset let pozneje pa je Hmeljak objavil še svoje najdaljše delo, znova z igrivim naslovom Zategadalj (Literarno društvo IA, 2022). Kot nakazujejo že naslovi nekaterih zbirk, ima jezik v njegovi poeziji osrednje mesto. Kakšna je torej vloga jezika v Hmeljakovi poeziji – o tem med drugim v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje je Silvija Žnidar, interpret Karlo Hmeljak, bralca Aleksander Golja in Maja Moll, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Predstavljamo skladatelja, dirigenta in dolgoletnega glasbenega urednika na našem radiu in televiziji Kruna Cipcija.
Predstavljamo skladatelja, dirigenta in dolgoletnega glasbenega urednika na našem radiu in televiziji Kruna Cipcija.
Iztok Geister s psevdonimom Plamen se je rodil 20. avgusta pred osemdesetimi leti. Slovenski pesnik, pisatelj in esejist ter naravoslovec je bil v mladih letih član konceptualne skupine OHO, poleg Tomaža Šalamuna pa velja za enega najopaznejših predstavnikov slovenske neoavantgarde sedemdesetih let 20. stoletja. Tadeja Krečič, avtorica oddaje, je izbrala odlomke iz njegovih besedil, vključila pa je tudi pripovedovanje samega avtorja. Bralka Lidija Hartman, igralca Andrej Nahtigal in Milan Štefe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mitja Krže, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto leta 2005.
Iztok Geister s psevdonimom Plamen se je rodil 20. avgusta pred osemdesetimi leti. Slovenski pesnik, pisatelj in esejist ter naravoslovec je bil v mladih letih član konceptualne skupine OHO, poleg Tomaža Šalamuna pa velja za enega najopaznejših predstavnikov slovenske neoavantgarde sedemdesetih let 20. stoletja. Tadeja Krečič, avtorica oddaje, je izbrala odlomke iz njegovih besedil, vključila pa je tudi pripovedovanje samega avtorja. Bralka Lidija Hartman, igralca Andrej Nahtigal in Milan Štefe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mitja Krže, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto leta 2005.
Predstavljamo življenjsko pot skladatelja, glasbenega zgodovinarja, publicista in kritika.
Predstavljamo življenjsko pot skladatelja, glasbenega zgodovinarja, publicista in kritika.
Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.
Predstavljamo sogovornika, ki je zaposlen v vodstvu avtomobilskega podjetja Jaguar Land Rover. Jure Vrhunc že osem let živi v Angliji in je v podjetju JLR, ki s proizvodnjo luksuznih in terenskih vozil velja za enega od britanskih simbolov in tudi za enega od najpomembnejši britanskih izvoznikov, prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. V JLR, kjer so v minulih letih izvedli obsežno in tudi težko transformacijo, pozorno spremljajo dogajanje v drugih avtomobilskih podjetjih, tudi v Nemčiji, ter kitajsko konkurenco na področju električnih vozil. Jure Vrhunc, ki mu gre v Angliji najbolj na živce nenehno slabo vreme, razkrije tudi ceno najdražjega prodanega Jaguarja ter razloži, kako običajno preživlja božične in novoletne praznike.
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah Slikar Franc Mihael Strauss sodi med glavne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal bolj mogočna in ekspresivna dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah Slikar Franc Mihael Strauss sodi med glavne predstavnike baročnega slikarstva pri nas. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1713, in sicer že kot uveljavljen slikar. Slikal je na Štajerskem in Koroškem, največ oltarne podobe, krajine in portrete. Bil je izrazit baročni eklektik s severnjaškim občutkom za pretiravanje. Zanj sta značilni patetična gestikulacija in prenapeta mimika, ublažena s skromno lepotno idealizacijo glavnih oseb. Njegov opus – 29 ohranjenih slik – lahko razdelimo na dva dela. V prvem obdobju je upodabljal predvsem ljudi, v drugem pa je slikal bolj mogočna in ekspresivna dela. Franc Mihael Strauss se je rodil leta 1674 v uveljavljeni slikarski družini v Slovenj Gradcu.
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatični propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V drugem delu spremljamo Dorianov vsakdan, prepleten z zmagoslavjem lepote, dekadence in lahkotne brezbrižnosti. Toda medtem, ko navzven živi šarmantno, uživaško vsakdanjost, se na njegovem skrivnostnem portretu začnejo kazati vse hujše posledice – odsev njegove duše postaja vedno temačnejši, odurnejši in vse bolj razpadajoč. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatični propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V drugem delu spremljamo Dorianov vsakdan, prepleten z zmagoslavjem lepote, dekadence in lahkotne brezbrižnosti. Toda medtem, ko navzven živi šarmantno, uživaško vsakdanjost, se na njegovem skrivnostnem portretu začnejo kazati vse hujše posledice – odsev njegove duše postaja vedno temačnejši, odurnejši in vse bolj razpadajoč. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
Dušan Velkaverh se je rodil leta 1943 v Gvajani, pri 13 letih pa se je s starši preselil v Slovenijo. Diplomiral je na pravni fakulteti, vendar ni nikoli delal kot pravnik. Že kot študent je začel delati na Radiu Slovenija. Najprej je bil novinar, nato urednik Radijskega dnevnika, pozneje pomočnik direktorja Založbe kaset in plošč, upokojil pa se je kot direktor Glasbene produkcije RTV Slovenija. Dušana Velkaverha je glasbeni svet vase posrkal v začetku 60. let preteklega stoletja, ko je začel sodelovati z zasedbo Mladi levi. Ta izkušnja ga je tako prevzela, da je opustil novinarstvo in se zaposlil kot organizator in sodelavec v Založbi kaset in plošč, hkrati pa začel pisati vse več besedil in vstopil v krog najbolj iskanih piscev besedil na področju slovenske popevke. V družbi Jožeta Privška, Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika in Tadeja Hrušovarja je ustvaril nekaj nesmrtnih skladb. V oddaji poslušamo del Radijskega portreta, ki ga je leta 1986 posnel Rado Časl.
Dušan Velkaverh se je rodil leta 1943 v Gvajani, pri 13 letih pa se je s starši preselil v Slovenijo. Diplomiral je na pravni fakulteti, vendar ni nikoli delal kot pravnik. Že kot študent je začel delati na Radiu Slovenija. Najprej je bil novinar, nato urednik Radijskega dnevnika, pozneje pomočnik direktorja Založbe kaset in plošč, upokojil pa se je kot direktor Glasbene produkcije RTV Slovenija. Dušana Velkaverha je glasbeni svet vase posrkal v začetku 60. let preteklega stoletja, ko je začel sodelovati z zasedbo Mladi levi. Ta izkušnja ga je tako prevzela, da je opustil novinarstvo in se zaposlil kot organizator in sodelavec v Založbi kaset in plošč, hkrati pa začel pisati vse več besedil in vstopil v krog najbolj iskanih piscev besedil na področju slovenske popevke. V družbi Jožeta Privška, Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika in Tadeja Hrušovarja je ustvaril nekaj nesmrtnih skladb. V oddaji poslušamo del Radijskega portreta, ki ga je leta 1986 posnel Rado Časl.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Harmonikar, komponist in dolgoletni vodja Ansambla Štirje kovači Franc Šegovc se je tiho poslovil prejšnji teden v 89. letu. V spomin nanj tokrat in naslednje štiri četrtkove večere poslušate oddaje, posnete ob pomembnejših dogodkih in obletnicah ansambla. Od leta 2004 je tako na Prvem programu Radia Slovenija nastalo pet četrtkovih večerov, ki so vsak po svoje “nagovorili” ljubitelje Ansambla Štirje kovači in Šegovčeve glasbe. Leta 2004 ob petdeset-, 2014 ob šestdeset-, 2017 (vzrok za povabilo v oddajo ni bila obletnica), leta 2019 ob petinšestdesetletnici in leta 2024 ob sedemdesetletnici ansambla. Izbor oddaj v spomin na Franca Šegovca sega torej na začetek tega tisočletja, ansambel pa je nastal še dosti prej ... Kam le čas beži ... Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Harmonikar, komponist in dolgoletni vodja Ansambla Štirje kovači Franc Šegovc se je tiho poslovil prejšnji teden v 89. letu. V spomin nanj tokrat in naslednje štiri četrtkove večere poslušate oddaje, posnete ob pomembnejših dogodkih in obletnicah ansambla. Od leta 2004 je tako na Prvem programu Radia Slovenija nastalo pet četrtkovih večerov, ki so vsak po svoje “nagovorili” ljubitelje Ansambla Štirje kovači in Šegovčeve glasbe. Leta 2004 ob petdeset-, 2014 ob šestdeset-, 2017 (vzrok za povabilo v oddajo ni bila obletnica), leta 2019 ob petinšestdesetletnici in leta 2024 ob sedemdesetletnici ansambla. Izbor oddaj v spomin na Franca Šegovca sega torej na začetek tega tisočletja, ansambel pa je nastal še dosti prej ... Kam le čas beži ... Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Pri enaintridesetih letih je svojo športno pot sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc je v svoji karieri osvojil veliki kristalni globus, zlatega orla in dvanajst kolajn z velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni je doživel veliko zanimivih zgodb in tudi razočaranj. Zanj je bil nesrečen razplet svetovnega pokala leta 2015, a je bilo toliko večje veselje leto pozneje, ko je osvojil kristalni globus. Ob njegovih razmislekih o karieri in življenju v oddaji ujamete še spomina na svetovni rekord v Vikersundu, ko je prvi dosegel magično mejo 250 metrov, in na zmago na novoletni turneji.
Pri enaintridesetih letih je svojo športno pot sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc je v svoji karieri osvojil veliki kristalni globus, zlatega orla in dvanajst kolajn z velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni je doživel veliko zanimivih zgodb in tudi razočaranj. Zanj je bil nesrečen razplet svetovnega pokala leta 2015, a je bilo toliko večje veselje leto pozneje, ko je osvojil kristalni globus. Ob njegovih razmislekih o karieri in življenju v oddaji ujamete še spomina na svetovni rekord v Vikersundu, ko je prvi dosegel magično mejo 250 metrov, in na zmago na novoletni turneji.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.
Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatičen propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V prvem delu spremljamo Dorianov bliskoviti družbeni vzpon, ki temelji na njegovi lepoti. Po tragični usodi njegove zaročenke Sybil pa se začne na skrivnostnem protagonistovem portretu že kazati odraz njegove duše. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
Oscar Wilde v faustovskem motivu menjave duše za neulovljivo dobrino v svojem edinem romanu izpiše vzpon in dramatičen propad lepega mladeniča. Čeprav je dogajanje romana postavljeno v čas viktorijanske Anglije, pa je motiv želje po večni mladosti in (pre)visoki ceni zanjo brezčasen in še kako aktualen tudi danes. V prvem delu spremljamo Dorianov bliskoviti družbeni vzpon, ki temelji na njegovi lepoti. Po tragični usodi njegove zaročenke Sybil pa se začne na skrivnostnem protagonistovem portretu že kazati odraz njegove duše. Režiser: Igor Pison Prirejevalec: John von Düffel Prevajalka priredbe: Rapa Šuklje Tonski mojster: Corrado Spunton Dorian Gray – Primož Forte Basil – Gregor Geč Lord Henry – Janko Petrovec Lady Watton – Lučka Počkaj Sibyl Vane – Nikla Petruška Panizon Jim Vane – Romeo Grebenšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Trst A novembra 2012
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Primož Roglič je tekmovalec, ki je močno spremenil slovenski kolesarski svet. Pred leti je oral ledino na največjih dirkah in poskrbel za dvig priljubljenosti kolesarstva pri nas. S svojimi nastopi je močno zaznamoval tudi letošnje leto.
Primož Roglič je tekmovalec, ki je močno spremenil slovenski kolesarski svet. Pred leti je oral ledino na največjih dirkah in poskrbel za dvig priljubljenosti kolesarstva pri nas. S svojimi nastopi je močno zaznamoval tudi letošnje leto.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
V zadnjem avgustovskem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov zvenijo skladbe, aranžersko obogatene z zvoki godal. Že starejši, uveljavljeni narodno-zabavni ansambli so katero svojih skladb preoblekli v simfonično obleko in tako se dogaja tudi pri mlajših glasbenih zasedbah. Tako so svoje skladbe priredili tudi: Modrijani, Ansambel Vihar in Ansambel Saša Avsenika, to pa so le tri izmed zasedb, ki jih poslušate tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
V zadnjem avgustovskem Četrtkovem večeru domačih pesmi in napevov zvenijo skladbe, aranžersko obogatene z zvoki godal. Že starejši, uveljavljeni narodno-zabavni ansambli so katero svojih skladb preoblekli v simfonično obleko in tako se dogaja tudi pri mlajših glasbenih zasedbah. Tako so svoje skladbe priredili tudi: Modrijani, Ansambel Vihar in Ansambel Saša Avsenika, to pa so le tri izmed zasedb, ki jih poslušate tokrat. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Marko Brecelj je kljub svoji neozdravljivi bolezni zgovoren, ironičen, prodoren, iskriv, brez dlake na jeziku. Tak, kakršnega poznamo že petdeset let. V oddaji bo delil spomine od svojega prihoda v Slovenijo do ustalitve na Obali.
Marko Brecelj je kljub svoji neozdravljivi bolezni zgovoren, ironičen, prodoren, iskriv, brez dlake na jeziku. Tak, kakršnega poznamo že petdeset let. V oddaji bo delil spomine od svojega prihoda v Slovenijo do ustalitve na Obali.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokratna uvodna skladba Ansambla Štirje kovači z naslovom Jesenske dobrave (besedilo zanjo je napisala Zora Založnik) je izšla leta 1974 pri takratni založbi RTV Ljubljana. Glasbo je napisal harmonikar, komponist in dolgoletni vodja ansambla Franc Šegovc, ki se je tiho poslovil prejšnji teden v devetinosemdesetem letu starosti. V zakladnici narodno-zabavne glasbe za njim ostaja več kot osemsto skladb, v katerih je čutiti zven mehke, a vendar nezlomljive koroške duše. Šegovčev zven je prepoznaven in kot tak zapisan v srca mnogih ljubiteljev tovrstne glasbe. Naj zveni še na mnoga leta! Ker pa je prvi četrtek v mesecu, v oddaji v nadaljevanju poslušate glasbo iz bogatega radijskega arhiva. Za vas igrajo: Ansambel bratov Avsenik; Ansambel Štajerskih 7; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Viharnik; Alpski kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Kvintet Sonček; Ansambel Petra Finka; Ansambel Maldi Dolenjci; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Slavček; Ansambel Gorenjci in Ansambel Braneta Klavžarja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokratna uvodna skladba Ansambla Štirje kovači z naslovom Jesenske dobrave (besedilo zanjo je napisala Zora Založnik) je izšla leta 1974 pri takratni založbi RTV Ljubljana. Glasbo je napisal harmonikar, komponist in dolgoletni vodja ansambla Franc Šegovc, ki se je tiho poslovil prejšnji teden v devetinosemdesetem letu starosti. V zakladnici narodno-zabavne glasbe za njim ostaja več kot osemsto skladb, v katerih je čutiti zven mehke, a vendar nezlomljive koroške duše. Šegovčev zven je prepoznaven in kot tak zapisan v srca mnogih ljubiteljev tovrstne glasbe. Naj zveni še na mnoga leta! Ker pa je prvi četrtek v mesecu, v oddaji v nadaljevanju poslušate glasbo iz bogatega radijskega arhiva. Za vas igrajo: Ansambel bratov Avsenik; Ansambel Štajerskih 7; Ansambel Slovenski muzikantje; Ansambel Viharnik; Alpski kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Kvintet Sonček; Ansambel Petra Finka; Ansambel Maldi Dolenjci; Ansambel Lojzeta Slaka; Ansambel Slavček; Ansambel Gorenjci in Ansambel Braneta Klavžarja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Tokrat poslušate ansambel, ki sicer ne igra več, je pa njegova glasba pred leti obljubljala mnogo svežega vetra v jadra narodnozabavnih viž. Znani so bili po značilnem zvenu tamburice - to so seveda Zlati muzikanti s pevcem Markom Pezdircem. Zasedba je delovala od leta 2005, zmagovala na različnih festivalih in počasi izzvenela po izidu njihovega tretjega albuma z naslovom Nič ni lepšega po letu 2010. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat poslušate ansambel, ki sicer ne igra več, je pa njegova glasba pred leti obljubljala mnogo svežega vetra v jadra narodnozabavnih viž. Znani so bili po značilnem zvenu tamburice - to so seveda Zlati muzikanti s pevcem Markom Pezdircem. Zasedba je delovala od leta 2005, zmagovala na različnih festivalih in počasi izzvenela po izidu njihovega tretjega albuma z naslovom Nič ni lepšega po letu 2010. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
Predstavitev knjige Vdih lepote, Dejan Bravničar, violinist, ki je letos v zbirki Spomini in srečanja izšla pri Založbi Slovenska matica. Portret izjemnega umetnika, ki je plemenitil kulturo našega in mednarodnega kulturnega prostora, je napisala muzikologinja Veronika Brvar. Knjiga skozi življenje in delo umetnika portretira tudi družbene razmere, v katerih je vrhunski violinist dozorel in deloval, ter omogoča vpogled v njegovo družino, ki je slovela po kultiviranosti, prostranosti duha in svetovljanstvu. Avtorica Veronika Brvar je o vsem tem pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Predstavitev knjige Vdih lepote, Dejan Bravničar, violinist, ki je letos v zbirki Spomini in srečanja izšla pri Založbi Slovenska matica. Portret izjemnega umetnika, ki je plemenitil kulturo našega in mednarodnega kulturnega prostora, je napisala muzikologinja Veronika Brvar. Knjiga skozi življenje in delo umetnika portretira tudi družbene razmere, v katerih je vrhunski violinist dozorel in deloval, ter omogoča vpogled v njegovo družino, ki je slovela po kultiviranosti, prostranosti duha in svetovljanstvu. Avtorica Veronika Brvar je o vsem tem pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
V oddaji predstavljamo profesorico slovenščine in lektorico slovenskega jezika Matejo Kosi, ki že 15 let živi in dela na Češkem. Na Masarykovi univerzi v Brnu vodi slovenski lektorat, aktivna pa je tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Prihaja iz Prlekije, na katero je zelo navezana in z družino se pogosto vrača v to pokrajino ob Muri. Slovenščino je doštudirala v Ljubljani, že med študijem pa se je srečala tudi s Češko, ki ji je takoj prirasla k srcu. O svoji poti do Brna, delu na slovenskem lektoratu in poučevanju slovenščine pa tudi o prepletanju dveh kultur, češke in slovenske, o doživljanju Brna in izkušnjah življenja na Češkem Mateja Kosi pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
V oddaji predstavljamo profesorico slovenščine in lektorico slovenskega jezika Matejo Kosi, ki že 15 let živi in dela na Češkem. Na Masarykovi univerzi v Brnu vodi slovenski lektorat, aktivna pa je tudi v tamkajšnjem slovenskem društvu. Prihaja iz Prlekije, na katero je zelo navezana in z družino se pogosto vrača v to pokrajino ob Muri. Slovenščino je doštudirala v Ljubljani, že med študijem pa se je srečala tudi s Češko, ki ji je takoj prirasla k srcu. O svoji poti do Brna, delu na slovenskem lektoratu in poučevanju slovenščine pa tudi o prepletanju dveh kultur, češke in slovenske, o doživljanju Brna in izkušnjah življenja na Češkem Mateja Kosi pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Zgodba filma Raj se začne leta 1930 v času gospodarske krize, ko na galapaški otok Floreana prispe družina Wittmer. Iščejo možnost za nov začetek v tropskih krajih s primerno klimo za sina, ki trpi za astmo. Za otok jih je navdušil filozof Ritter, ki tam živi že več let in poskuša napisati ultimativno filozofsko delo ter pomagati ženi ozdraveti od multiple skleroze z meditacijo. Ritterjeva želita zasebnost, zato se Wittmerjevi naselijo precej proč, kjer začnejo trdo delo preoblikovanja divjine. Oboji težko shajajo, ko se na otoku pojavi samozvana baronica von Wagner Bosquet s svojima ljubimcema in namerava tam zgraditi hotel. Hedonistična nekdanja igralka je mojstrica manipulacije in kmalu so si vsi v laseh. Ta zasnova je obetajoča, tako tudi zasedba, ki vključuje Juda Lawa, Vanesso Kirby, Ano de Armas, Daniela Brühla in eno najbolj vročih zvezdnic zadnjih let, Sydney Sweeney v vlogi Margret Wittmer. Žal je, kot omenjeno, film režiral Ron Howard, ki je v tem tisočletju poskrbel za dosti več umetniških ali komercialnih polomov kot pa uspešnic. Čeprav je bil tudi soscenarist filma, zgodba nima pravega tempa, kaj šele fokusa, sploh ko v film vpleta ne posebno subtilne krščansko-mitološke in potem še moralistične elemente. Že naslov Raj je poveden, scenarij pa vključuje tudi aluzije na biblijske zgodbe od izgona iz Raja do Jezabele in Kajna in Abela. Za nameček smo gledalci deležni Ritterjevih poceni popkulturnih filozofskih kontemplacij, ki so zgodovinsko najbrž točne in bi lahko bile predmet globoke ironije v filmu, vendar so vključene na način, ki naj bi dodal globino in pomen. Dodatna težava je zgodovinska perspektiva. Jasno je, kdo je preživel dogajanje na Floreani, vendar so si pričevanja o dogajanju nasprotujoča, film pa se izrecno postavi na eno stran. Howard je posnel nekaj izjemnih filmov po resničnih, velikih zgodovinskih dogodkih, recimo Apollo 13, Čudoviti um in Dirka življenja, toda posnel je tudi Hillbilly Elegy, biografsko dramo družine aktualnega ameriškega podpredsednika JD Vancea. Ta je bila deležna številnih kritik zaradi neavtentičnosti, predvsem ker je film potenciral problematično literarno predlogo. Kot je lani v recenziji knjige za MMC zapisala Kaja Sajovic: »Vance v svojem neusmiljenem portretu pasu rje hodi po zelo tanki liniji med introspekcijo in golo krutostjo.« Tako je aktualni film Raj še dodatno sporen, saj se zdi, da se prek zgodbe uveljavijo nekatera stališča, ki so presenetljivo blizu Vanceovim. Na rajskem otoku imamo namreč tri različne družine: par, ki ne more imeti otrok, trojček ženske z dvema moškima in heteronormativno družino. Ko jih okolje postavi pred hude preizkušnje, se bon vivanti zatečejo h kriminalu, filozofski par se je pripravljen hitro odreči moralnim načelom, kot je vegetarijanstvo, normiji pa se prebijejo skozi peklenske muke, »ker so družina«. To ni dedukcija, temveč dejanski dialog. Res je, da zgodba vsaj delno temelji na resničnih dogodkih, toda tovrstne izmenjave in tak prikaz ljudi ter njihovih notranjih življenj so avtorska odločitev. In ta odločitev je očitno bila posneti film za ameriško krščansko konservativno občinstvo. Recenzijo je pripravil Igor Harb, bere Igor Velše.
Zgodba filma Raj se začne leta 1930 v času gospodarske krize, ko na galapaški otok Floreana prispe družina Wittmer. Iščejo možnost za nov začetek v tropskih krajih s primerno klimo za sina, ki trpi za astmo. Za otok jih je navdušil filozof Ritter, ki tam živi že več let in poskuša napisati ultimativno filozofsko delo ter pomagati ženi ozdraveti od multiple skleroze z meditacijo. Ritterjeva želita zasebnost, zato se Wittmerjevi naselijo precej proč, kjer začnejo trdo delo preoblikovanja divjine. Oboji težko shajajo, ko se na otoku pojavi samozvana baronica von Wagner Bosquet s svojima ljubimcema in namerava tam zgraditi hotel. Hedonistična nekdanja igralka je mojstrica manipulacije in kmalu so si vsi v laseh. Ta zasnova je obetajoča, tako tudi zasedba, ki vključuje Juda Lawa, Vanesso Kirby, Ano de Armas, Daniela Brühla in eno najbolj vročih zvezdnic zadnjih let, Sydney Sweeney v vlogi Margret Wittmer. Žal je, kot omenjeno, film režiral Ron Howard, ki je v tem tisočletju poskrbel za dosti več umetniških ali komercialnih polomov kot pa uspešnic. Čeprav je bil tudi soscenarist filma, zgodba nima pravega tempa, kaj šele fokusa, sploh ko v film vpleta ne posebno subtilne krščansko-mitološke in potem še moralistične elemente. Že naslov Raj je poveden, scenarij pa vključuje tudi aluzije na biblijske zgodbe od izgona iz Raja do Jezabele in Kajna in Abela. Za nameček smo gledalci deležni Ritterjevih poceni popkulturnih filozofskih kontemplacij, ki so zgodovinsko najbrž točne in bi lahko bile predmet globoke ironije v filmu, vendar so vključene na način, ki naj bi dodal globino in pomen. Dodatna težava je zgodovinska perspektiva. Jasno je, kdo je preživel dogajanje na Floreani, vendar so si pričevanja o dogajanju nasprotujoča, film pa se izrecno postavi na eno stran. Howard je posnel nekaj izjemnih filmov po resničnih, velikih zgodovinskih dogodkih, recimo Apollo 13, Čudoviti um in Dirka življenja, toda posnel je tudi Hillbilly Elegy, biografsko dramo družine aktualnega ameriškega podpredsednika JD Vancea. Ta je bila deležna številnih kritik zaradi neavtentičnosti, predvsem ker je film potenciral problematično literarno predlogo. Kot je lani v recenziji knjige za MMC zapisala Kaja Sajovic: »Vance v svojem neusmiljenem portretu pasu rje hodi po zelo tanki liniji med introspekcijo in golo krutostjo.« Tako je aktualni film Raj še dodatno sporen, saj se zdi, da se prek zgodbe uveljavijo nekatera stališča, ki so presenetljivo blizu Vanceovim. Na rajskem otoku imamo namreč tri različne družine: par, ki ne more imeti otrok, trojček ženske z dvema moškima in heteronormativno družino. Ko jih okolje postavi pred hude preizkušnje, se bon vivanti zatečejo h kriminalu, filozofski par se je pripravljen hitro odreči moralnim načelom, kot je vegetarijanstvo, normiji pa se prebijejo skozi peklenske muke, »ker so družina«. To ni dedukcija, temveč dejanski dialog. Res je, da zgodba vsaj delno temelji na resničnih dogodkih, toda tovrstne izmenjave in tak prikaz ljudi ter njihovih notranjih življenj so avtorska odločitev. In ta odločitev je očitno bila posneti film za ameriško krščansko konservativno občinstvo. Recenzijo je pripravil Igor Harb, bere Igor Velše.
V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.
V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Minuli konec tedna se je od slovenske reprezentance poslovil dolgoletni podajalec Dejan Vinčić - eden ključnih členov zlate generacije slovenskih odbojkarjev. Po zadnji tekmi v Stožicah in sprejemu v Novi Gorici smo z njim posneli daljši pogovor. O začetkih, vrhuncih kariere, vlogi v ekipi, čustvih ob slovesu in o tem, zakaj z igriščem še ni rekel zadnje. Portret športnika, ki je odbojkarsko igrišče spremenil v prostor zaupanja, poguma in povezanosti, je pripravil Boštjan Simčič.
Ljubljanska Galerija Fotografija, ki se zdaj nahaja v novih prostorih v Centru Rog, letos obeležuje 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi, takrat na Petkovškovem nabrežju 47, je bila prva privatna galerija v Sloveniji, specializirana prav za fotografijo. Z njo je ustanoviteljica Barbara Čeferin želela pomagati vzpostaviti trg prodaje fotografske umetnosti in popularizirati kakovostno fotografijo. Do danes so pripravili več kot 150 razstav, sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi kulturnimi ustanovami, inštituti, ambasadami. Organizirali so več dobrodelnih dražb, pa številne pogovore, predstavitve knjig, predavanja, delavnice. Že 15 let sodelujejo na sejmih po svetu, imajo svojo galerijsko knjigarno in delujejo kot založba. Ob letošnjem jubileju pa so pripravili skupinsko razstavo z naslovom Iz oči v oči. Osrednji motiv je portret, ki ga v različnih žanrskih in tehnoloških pristopih predstavlja 25 avtorjev in avtoric. Kuratorki sta Hana Čeferin in Barbara Čeferin. Foto (izrez): Arhiv Galerije Fotografija
Ljubljanska Galerija Fotografija, ki se zdaj nahaja v novih prostorih v Centru Rog, letos obeležuje 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi, takrat na Petkovškovem nabrežju 47, je bila prva privatna galerija v Sloveniji, specializirana prav za fotografijo. Z njo je ustanoviteljica Barbara Čeferin želela pomagati vzpostaviti trg prodaje fotografske umetnosti in popularizirati kakovostno fotografijo. Do danes so pripravili več kot 150 razstav, sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi kulturnimi ustanovami, inštituti, ambasadami. Organizirali so več dobrodelnih dražb, pa številne pogovore, predstavitve knjig, predavanja, delavnice. Že 15 let sodelujejo na sejmih po svetu, imajo svojo galerijsko knjigarno in delujejo kot založba. Ob letošnjem jubileju pa so pripravili skupinsko razstavo z naslovom Iz oči v oči. Osrednji motiv je portret, ki ga v različnih žanrskih in tehnoloških pristopih predstavlja 25 avtorjev in avtoric. Kuratorki sta Hana Čeferin in Barbara Čeferin. Foto (izrez): Arhiv Galerije Fotografija
Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)
Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.
Ded in vnuk sta sedela na verandi. Pred hišo se je ustavil avto in voznik je vprašal za pot do bližnjega mesta. Ko mu je ded odgovoril, ga je tujec vprašal, kakšni so ljudje v okolici. Na dedovo vprašanje, zakaj ga to zanima, je prišlek dejal, da prihaja iz mesta, kjer so živeli neprijazni ljudje. »Mislim, da boš v tem okolju našel podobne ljudi,« mu je odgovoril stari oče. Čez nekaj ur se je pred hišo ustavil drugi avto. Voznica nasmejanega obraza je stopila iz avta in se odpravila k staremu očetu ter vnuku ter povprašala za pot v isto mesto. Potem ko si je pazljivo zapisala pot, je tudi ona vprašala: »Povejte mi, kakšni ljudje živijo v tej okolici?« In stari oče je še enkrat vprašal: »Zakaj sprašujete?« »Poglejte, selim se iz mesta, kjer so mi ljudje dali čutiti svojo domačnost. Sosedje so bili zelo prijazni.« »Mislim,« je odvrnil stari oče, »da boste v tem okolju našli podobne ljudi«. Ko se je gospa odpeljala, je vnuk radovedno vprašal: »Dedek, kako to, da si na popolnoma enaki vprašanji tako različno odgovoril?« Stari oče je položil roko na vnukovo ramo in odgovoril: »Zato, fant, ker človekov odnos do ljudi v okolici določa, kako mu bodo ljudje odgovorili in kakšen odnos bodo imeli do njega. Ljudje v okolici so v veliki meri takšni, kakršen je človek do njih.« (po knjigi Drobne zgodbe z biserom, 47) V evangelijih zadnjih nedelj Jezus govori o ljubezni. Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, lahko odkrijemo Boga v vsakem človeku. Evangelist Janez je v svojem pismu zapisal: »Bog je ljubezen«, (1Jn 4,8). Ljubezen je torej drugo ime za Boga. Ko izkusimo pravo ljubezen, izkusimo Boga. Da bi ga našli, moramo izkusiti dajanje ali sprejemanje ljubezni. Ljubezen prikliče Boga med nas. Naša krščanska poklicanost je, da postanemo čim bolj ljubeči ljudje, ali kakor naroča Jezus v današnjem evangeliju: »Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9). Na zidu neke železniške postaje v ameriškem mestu je bil portret z napisom, ki je razlagal, da ne obstaja nobena fotografija Jamesa Bonhama in da je na zidu upodobljen njegov nečak, ki je bil zelo podoben svojemu stricu. Nečakov portret pa je tam, da bi si ljudje mogli predstavljati človeka, ki je umrl za svobodo domovine. Tako nimamo tudi nobenega Jezusovega portreta, toda njegovo ljubezen, iz katere je umrl na križu za nas, lahko vidimo iz življenja tistih, ki resnično živijo po njegovih besedah.
Ded in vnuk sta sedela na verandi. Pred hišo se je ustavil avto in voznik je vprašal za pot do bližnjega mesta. Ko mu je ded odgovoril, ga je tujec vprašal, kakšni so ljudje v okolici. Na dedovo vprašanje, zakaj ga to zanima, je prišlek dejal, da prihaja iz mesta, kjer so živeli neprijazni ljudje. »Mislim, da boš v tem okolju našel podobne ljudi,« mu je odgovoril stari oče. Čez nekaj ur se je pred hišo ustavil drugi avto. Voznica nasmejanega obraza je stopila iz avta in se odpravila k staremu očetu ter vnuku ter povprašala za pot v isto mesto. Potem ko si je pazljivo zapisala pot, je tudi ona vprašala: »Povejte mi, kakšni ljudje živijo v tej okolici?« In stari oče je še enkrat vprašal: »Zakaj sprašujete?« »Poglejte, selim se iz mesta, kjer so mi ljudje dali čutiti svojo domačnost. Sosedje so bili zelo prijazni.« »Mislim,« je odvrnil stari oče, »da boste v tem okolju našli podobne ljudi«. Ko se je gospa odpeljala, je vnuk radovedno vprašal: »Dedek, kako to, da si na popolnoma enaki vprašanji tako različno odgovoril?« Stari oče je položil roko na vnukovo ramo in odgovoril: »Zato, fant, ker človekov odnos do ljudi v okolici določa, kako mu bodo ljudje odgovorili in kakšen odnos bodo imeli do njega. Ljudje v okolici so v veliki meri takšni, kakršen je človek do njih.« (po knjigi Drobne zgodbe z biserom, 47) V evangelijih zadnjih nedelj Jezus govori o ljubezni. Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, lahko odkrijemo Boga v vsakem človeku. Evangelist Janez je v svojem pismu zapisal: »Bog je ljubezen«, (1Jn 4,8). Ljubezen je torej drugo ime za Boga. Ko izkusimo pravo ljubezen, izkusimo Boga. Da bi ga našli, moramo izkusiti dajanje ali sprejemanje ljubezni. Ljubezen prikliče Boga med nas. Naša krščanska poklicanost je, da postanemo čim bolj ljubeči ljudje, ali kakor naroča Jezus v današnjem evangeliju: »Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9). Na zidu neke železniške postaje v ameriškem mestu je bil portret z napisom, ki je razlagal, da ne obstaja nobena fotografija Jamesa Bonhama in da je na zidu upodobljen njegov nečak, ki je bil zelo podoben svojemu stricu. Nečakov portret pa je tam, da bi si ljudje mogli predstavljati človeka, ki je umrl za svobodo domovine. Tako nimamo tudi nobenega Jezusovega portreta, toda njegovo ljubezen, iz katere je umrl na križu za nas, lahko vidimo iz življenja tistih, ki resnično živijo po njegovih besedah.
Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Danes zjutraj nas je zapustil eden izmed nespornih velikanov slovenske glasbe.
Glasbeni portret: Drago Mislej - Mef.
Glasbeni portret: Drago Mislej - Mef.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe. Prvi koncert je pripadel saksofonistu Tadeju Tomšiču in njegovi zasedbi Institution Izvajali so najnovejši program Flying Start in pa Orion saksofon. Gostje večera so bili Alenka Godec, Nuška Drašček, Petra Vidmar in Janez Bončina Benč.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe. Prvi koncert je pripadel saksofonistu Tadeju Tomšiču in njegovi zasedbi Institution Izvajali so najnovejši program Flying Start in pa Orion saksofon. Gostje večera so bili Alenka Godec, Nuška Drašček, Petra Vidmar in Janez Bončina Benč.
Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.
Pred začetkom evropskega prvenstva v rokometu za ženske bomo v intervjujih z uspešnimi slovenskimi športnicami poskušali opozoriti na očitne razlike med moškimi in ženskami v športu. Na neenakopraven položaj, ki je morda še najbolj očiten v nogometu. Za slovensko izbrano vrsto igra kar nekaj nogometašic iz vrhunskih tujih klubov, samo vprašanje časa je kdaj bodo tudi Slovenke zaigrale na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Na Brdu pri Kranju smo se pogovarjali z reprezentantko in nogometašico Sampdorie Dominiko Čonč.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
V luči prihajajočega domačega evropskega prvenstva v rokometu se na Valu 202 posvečamo ženskim kolektivnim športom. V pogovorih z vrhunskimi športnicami preverjamo odnos družbe do žensk v športu, osvetljujemo razlike med spoloma in opozarjamo na neenakopraven položaj športnic. V prvi oddaji je bila naša gostja nogometašica Dominika Čonč, danes gremo k odbojki. Medtem ko slovenska moška reprezentanca v zadnjih letih skrbi za pravo odbojkarsko evforijo, se je ženski letos šele tretjič v zgodovini uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Tudi o izzivih domače reprezentance, predvsem pa o življenju vrhunske športnice, razlikah med moško in žensko odbojko in pritisku ustvarjanja družine v času kariere se je Nina Smole pogovarjala z nekdanjo uspešno odbojkarico Tino Lipicer Samec. 43-letnica je večji del kariere preživela v tujini, igrala je v Italiji, na Poljskem, Češkem, v Rusiji, Azerbajdžanu in Franciji, kjer je tudi doživela največji uspeh – drugo mesto v Ligi prvakinj.
»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.