Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobimo se v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenic in glasbenikov.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, ki je kulturni ambasador svojega rojstnega somestja, Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, sicer pa je leta 2023 prejel nagrado Prešernovega sklada za izvajalske dosežke treh let od 2020 do 2022. Za EPK 2025 je zasnoval inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbene umetnike iz različnih držav.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, prejemniku nagrade Prešernovega sklada leta 2023 (za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih) in kulturnemu ambasadorju svojega rojstnega somestja, evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica. Ustanovil je inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbenike iz različnih držav. S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.
Glasbeni portret posvečamo izjemnemu pianistu Alexandru Gadjievu iz Gorice, prejemniku nagrade Prešernovega sklada leta 2023 (za izjemne umetniške dosežke v zadnjih treh letih, in sicer za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih) in kulturnemu ambasadorju svojega rojstnega somestja, evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica–Gorica. Ustanovil je inovativni festival koncertov s klavirjem Prečkanja, del projekta je tudi pianistova mojstrska delavnica za mlade glasbenike iz različnih držav. S solističnega koncerta na Festivalu Maribor 2022 bomo predstavili List iz albuma op. 45, št. 1, Aleksandra Skrjabina, prvi stavek Koncerta za klavir in orkester št. 2 v f-molu, op. 21, in Preludij v b-molu, op. 28, št. 16, Frédérica Chopina, 1. stavek Koncerta za klavir in orkester št. 1 v b-molu, op. 23, Petra Iljiča Čajkovskega, Fantazijo v C-duru, op. 17, Roberta Schumanna ter Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26, in Vivace iz Sonate za klavir št. 6 v A-duru, op. 82, Sergeja Prokofjeva. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi pogovor z umetnikom.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
Osrednjo oddajo nedeljskega glasbenega večera namenjamo skladatelju Olivieru Messiaenu, ki je po širini svoje filozofske misli življenja in sveta, vere in umetnosti, glasbe in ljubezni ena največjih osebnosti francoske in svetovne glasbe prejšnjega stoletja.
Osrednjo oddajo nedeljskega glasbenega večera namenjamo skladatelju Olivieru Messiaenu, ki je po širini svoje filozofske misli življenja in sveta, vere in umetnosti, glasbe in ljubezni ena največjih osebnosti francoske in svetovne glasbe prejšnjega stoletja.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.