Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobimo se v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenic in glasbenikov.
Zgodba Jutte Hipp je ena najbolj skrivnostnih v zgodovini džeza. Dolga leta ni nihče vedel, zakaj je nadarjena nemška pianistka konec petdesetih let dvajsetega stoletja popolnoma izginila iz glasbenega življenja. Le nekaj let prej se je iz Nemčije preselila v ZDA in tam se je njena glasbena kariera razcvetela. Za vodilno džezovsko založbo Blue Note je posnela tri albume, med njimi tudi enega z enim svojih vzornikov – saksofonistom Zootom Simsom. Kmalu potem je izginila iz glasbenega sveta – za vedno. Za nas je pomembna, ker je bila prva džezovska izvajalka v prvi tuji džezovski zasedbi, ki je leta 1955 gostovala v Ljubljani.
Zgodba Jutte Hipp je ena najbolj skrivnostnih v zgodovini džeza. Dolga leta ni nihče vedel, zakaj je nadarjena nemška pianistka konec petdesetih let dvajsetega stoletja popolnoma izginila iz glasbenega življenja. Le nekaj let prej se je iz Nemčije preselila v ZDA in tam se je njena glasbena kariera razcvetela. Za vodilno džezovsko založbo Blue Note je posnela tri albume, med njimi tudi enega z enim svojih vzornikov – saksofonistom Zootom Simsom. Kmalu potem je izginila iz glasbenega sveta – za vedno. Za nas je pomembna, ker je bila prva džezovska izvajalka v prvi tuji džezovski zasedbi, ki je leta 1955 gostovala v Ljubljani.
22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti. Ti so bili sopranistka Sofia Niklasson, mezzosopranistka Anna Zander Sand, tenorist Martin Logar in basist Karl-Magnus Fredriksson. Za uvod v glasbo Johanna Sebastiana Bacha smo pripravili pogovor z Damijanom Močnikom in Garyjem Gradnom.
22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti. Ti so bili sopranistka Sofia Niklasson, mezzosopranistka Anna Zander Sand, tenorist Martin Logar in basist Karl-Magnus Fredriksson. Za uvod v glasbo Johanna Sebastiana Bacha smo pripravili pogovor z Damijanom Močnikom in Garyjem Gradnom.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.