Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.
V tokratni oddaji Nedeljski glasbeni portret se bomo spomnili Huga Wolfga - od njegove smrti letos mineva 120 let. Predvajali bomo oddajo, ki je nastala leta 2003. Med njegove strasti, more in muze vas bomo popeljali z zvočnim portretom.
V tokratni oddaji Nedeljski glasbeni portret se bomo spomnili Huga Wolfga - od njegove smrti letos mineva 120 let. Predvajali bomo oddajo, ki je nastala leta 2003. Med njegove strasti, more in muze vas bomo popeljali z zvočnim portretom.
Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.
Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.
Predstavili bomo skladbe Johannesa Brahmsa iz bogatega opusa klavirske, komorne, simfonične, vokalne in zborovske glasbe, ki jih izvajajo slovenski glasbeni umetniki. Vabimo vas k poslušanju portretne oddaje s pestrim prepletom Brahmsovih orkestrskih, komornih, klavirskih, vokalnih in zborovskih skladb iz zrelega romantičnega obdobja.
Predstavili bomo skladbe Johannesa Brahmsa iz bogatega opusa klavirske, komorne, simfonične, vokalne in zborovske glasbe, ki jih izvajajo slovenski glasbeni umetniki. Vabimo vas k poslušanju portretne oddaje s pestrim prepletom Brahmsovih orkestrskih, komornih, klavirskih, vokalnih in zborovskih skladb iz zrelega romantičnega obdobja.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostajal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
»Glasba se piše s srcem, ne pa z logaritmi v roki.« Tej misli je ostajal zvest skladatelj in dirigent Rado Simoniti, ki mu namenjamo današnji »Glasbeni portret«.
Nocojšnji portret bo v znamenju Williama Shakespeara, znamenitega angleškega dramatika in pesnika. Že za življenja je zaslovel kot odličen dramatik. V slovenščino so prevedena vsa njegova dramska besedila, prevedene imamo tudi vse sonete, celo dvakrat. Prvič jih je prevedel Janez Menart sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, pred slabim desetletjem pa še Srečko Fišer. Ob okrogli obletnici smo v džezovskem uredništvu za vas izbrali nekaj džezovskih uglasbitev njegovih verzov, predvsem sonetov, in skladb, ki so jih navdihnili njegovi verzi. Za uvod ste tako lahko slišali pevko Jenny Evans v priredbi Shakespearovega soneta Shall I Compare Thee To A Summer's Day - Te naj primerjam mar s poletnim dnem? Nadaljevali bomo z angleško pevko Cleo Laine, ki bo interpretirala verze Williama Shakespearja Witches, Far And Foul.
Nocojšnji portret bo v znamenju Williama Shakespeara, znamenitega angleškega dramatika in pesnika. Že za življenja je zaslovel kot odličen dramatik. V slovenščino so prevedena vsa njegova dramska besedila, prevedene imamo tudi vse sonete, celo dvakrat. Prvič jih je prevedel Janez Menart sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, pred slabim desetletjem pa še Srečko Fišer. Ob okrogli obletnici smo v džezovskem uredništvu za vas izbrali nekaj džezovskih uglasbitev njegovih verzov, predvsem sonetov, in skladb, ki so jih navdihnili njegovi verzi. Za uvod ste tako lahko slišali pevko Jenny Evans v priredbi Shakespearovega soneta Shall I Compare Thee To A Summer's Day - Te naj primerjam mar s poletnim dnem? Nadaljevali bomo z angleško pevko Cleo Laine, ki bo interpretirala verze Williama Shakespearja Witches, Far And Foul.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
