Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobimo se v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenic in glasbenikov.
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic. Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus. Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije. V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko. Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994) Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001) Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985) Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982) Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic. Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus. Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije. V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko. Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994) Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001) Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985) Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982) Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Tokratni Glasbeni portret bo posvečen slovenskemu skladatelju Blažu Arniču, enemu največjih slovenskih simfoničnih skladateljev. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegovo življenje, se ustavili na pomembnejših postajah in spoznali njegov izjemni skladateljski opus.
Tokratni Glasbeni portret bo posvečen slovenskemu skladatelju Blažu Arniču, enemu največjih slovenskih simfoničnih skladateljev. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegovo življenje, se ustavili na pomembnejših postajah in spoznali njegov izjemni skladateljski opus.
V današnji oddaji vam predstavljamo delo skladatelja in pianista Erika Satieja. Satie je splošno poznan kot kontroverzna ikona zgodnje pariške avantgarde 20. stoletja. Bil je velik posebnež, ki je že s svojo pojavo in dejanji vsakodnevno presenečal ljudi, njegova samosvojost pa se je vseskozi kazala tudi v njegovi glasbeni ustvarjalnosti, ki jo je marsikateri kritik njegovega časa označil za diletantsko. Pomembno je zaznamoval številne glasbene sloge, ki so se izoblikovali šele v drugi polovici 20. stoletja – predvsem minimalizem in ambientalno glasbo. V nekaterih njegovih delih se kažejo začetki neoklasicizma in serializma, s svojevrstnimi domislicami o tem, kako njegova dela performirati, je vplival tudi na gledališče absurda, loteval se je komponiranja »protiglasbenih oblik« ter uporabljal prve nadrealistične prijeme v zgodovini glasbe sploh. 1. julija letos bo minilo 100 let od njegove smrti.
V današnji oddaji vam predstavljamo delo skladatelja in pianista Erika Satieja. Satie je splošno poznan kot kontroverzna ikona zgodnje pariške avantgarde 20. stoletja. Bil je velik posebnež, ki je že s svojo pojavo in dejanji vsakodnevno presenečal ljudi, njegova samosvojost pa se je vseskozi kazala tudi v njegovi glasbeni ustvarjalnosti, ki jo je marsikateri kritik njegovega časa označil za diletantsko. Pomembno je zaznamoval številne glasbene sloge, ki so se izoblikovali šele v drugi polovici 20. stoletja – predvsem minimalizem in ambientalno glasbo. V nekaterih njegovih delih se kažejo začetki neoklasicizma in serializma, s svojevrstnimi domislicami o tem, kako njegova dela performirati, je vplival tudi na gledališče absurda, loteval se je komponiranja »protiglasbenih oblik« ter uporabljal prve nadrealistične prijeme v zgodovini glasbe sploh. 1. julija letos bo minilo 100 let od njegove smrti.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.