Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ivana Lang je prva hrvaška skladateljica po Dori Pejačević, a v nasprotju z aristokratinjo, ki je postala nekakšna hrvaška izvozna znamka, je bila zadržana glasbenica in skladateljica, mati samohranilka in učiteljica klavirja Ivana Lang, nezanimiva ali pa premalo zanimiva, eksotična za prevladujoče estetske ideologije skozi zgodovino, pogosto ignorirana, utišana in nevidna vse do modernih časov.
Ivana Lang je prva hrvaška skladateljica po Dori Pejačević, a v nasprotju z aristokratinjo, ki je postala nekakšna hrvaška izvozna znamka, je bila zadržana glasbenica in skladateljica, mati samohranilka in učiteljica klavirja Ivana Lang, nezanimiva ali pa premalo zanimiva, eksotična za prevladujoče estetske ideologije skozi zgodovino, pogosto ignorirana, utišana in nevidna vse do modernih časov.
Letos je minilo 150 let od rojstva avstrijskega skladatelja in teoretika Arnolda Schӧnberga. Nedeljski glasbeni portret smo namenili predvsem vplivu njegove glasbe in teorije na jazzovske ustvarjalce. Omenili bomo tudi njegovo slikarsko ustvarjanje in njegovo romaneskno upodobitev v znamenitem romanu Thomasa Manna Doktor Faustus. Največji vpliv je Schönbergova glasba doživela po njegovi smrti, ko ga je mlajša generacija pravzaprav šele odkrila. V začetku enaindvajsetega stoletja Schönbergova glasba ne zveni več tako tuje. Seva očitno na nenapovedljiv način in našla je alternativne usode v bebopu.
Letos je minilo 150 let od rojstva avstrijskega skladatelja in teoretika Arnolda Schӧnberga. Nedeljski glasbeni portret smo namenili predvsem vplivu njegove glasbe in teorije na jazzovske ustvarjalce. Omenili bomo tudi njegovo slikarsko ustvarjanje in njegovo romaneskno upodobitev v znamenitem romanu Thomasa Manna Doktor Faustus. Največji vpliv je Schönbergova glasba doživela po njegovi smrti, ko ga je mlajša generacija pravzaprav šele odkrila. V začetku enaindvajsetega stoletja Schönbergova glasba ne zveni več tako tuje. Seva očitno na nenapovedljiv način in našla je alternativne usode v bebopu.
Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, nocojšnjo oddajo namenjamo enemu najzanimivejših in najbolj domiselnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja, pri nas žal manj znanemu ameriškemu skladatelju, glasbenemu teoretiku in oblikovalcu posebnih glasbil Harryju Partchu. Rodil se je 24. junija 1901 v Oaklandu v Kaliforniji, umrl pa 3. septembra 1974 v San Diegu. Zanj sta značilni predvsem dve potezi glasbenika ustvarjalca. Skladal je v okviru popolnoma svojevrstnega tonskega sistema, ki ga ni ponovil za njim noben skladatelj. Bil je eden prvih, ki so sistematično gradili skladbe na mikrotonalnih lestvicah, hkrati pa je eksperimentiral s posebnimi uglasitvami inštrumentov, ki jih je v ta namen sam zgradil. Svoje teoretično in prektično delo je leta 1947 opisal v knjigi Geneza glasbe.
Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, nocojšnjo oddajo namenjamo enemu najzanimivejših in najbolj domiselnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja, pri nas žal manj znanemu ameriškemu skladatelju, glasbenemu teoretiku in oblikovalcu posebnih glasbil Harryju Partchu. Rodil se je 24. junija 1901 v Oaklandu v Kaliforniji, umrl pa 3. septembra 1974 v San Diegu. Zanj sta značilni predvsem dve potezi glasbenika ustvarjalca. Skladal je v okviru popolnoma svojevrstnega tonskega sistema, ki ga ni ponovil za njim noben skladatelj. Bil je eden prvih, ki so sistematično gradili skladbe na mikrotonalnih lestvicah, hkrati pa je eksperimentiral s posebnimi uglasitvami inštrumentov, ki jih je v ta namen sam zgradil. Svoje teoretično in prektično delo je leta 1947 opisal v knjigi Geneza glasbe.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.