Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.
V 89. letu se je poslovil dirigent Marko Munih, ki je bil 16 let odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Njegova glasbena pot se je srečala s številnimi solisti, zbori, orkestri in ustanovami: iz sodelovanj so zrastle glasbene poustvaritve, ki so marsikomu in marsičemu vtisnile neizbrisen pečat in marsikdo je vezi z dirigentom Markom Munihom skrbno negoval. Glasbeni portret dirigenta je nastal na sončen 24. maj leta 2016 in upamo, da so njegove poteze osvetljene in osenčene s primernimi zvočnimi barvami ter da bodo zvenele iz zornega kota, za vse zadosti širokega.
V 89. letu se je poslovil dirigent Marko Munih, ki je bil 16 let odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Njegova glasbena pot se je srečala s številnimi solisti, zbori, orkestri in ustanovami: iz sodelovanj so zrastle glasbene poustvaritve, ki so marsikomu in marsičemu vtisnile neizbrisen pečat in marsikdo je vezi z dirigentom Markom Munihom skrbno negoval. Glasbeni portret dirigenta je nastal na sončen 24. maj leta 2016 in upamo, da so njegove poteze osvetljene in osenčene s primernimi zvočnimi barvami ter da bodo zvenele iz zornega kota, za vse zadosti širokega.
Nocojšnji portret bomo namenili hrvaški glasbeni legendi - Miljenku Prohaski. Bil je eden največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov - skladatelj, basist, aranžer in dirigent.
Nocojšnji portret bomo namenili hrvaški glasbeni legendi - Miljenku Prohaski. Bil je eden največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov - skladatelj, basist, aranžer in dirigent.
Danes je devetdeset let dopolnil Vinko Globokar, skladatelj, pozavnist, dirigent, pisec in mislec o glasbi. Ob tem mu voščimo vse najlepše in mu posvečamo nocojšnji Glasbeni portret, ki ga je leta 2014 pripravil Primož Trdan.
Danes je devetdeset let dopolnil Vinko Globokar, skladatelj, pozavnist, dirigent, pisec in mislec o glasbi. Ob tem mu voščimo vse najlepše in mu posvečamo nocojšnji Glasbeni portret, ki ga je leta 2014 pripravil Primož Trdan.
Glasbeni portret bomo tokrat posvetili Božidarju Kosu. Kos se je v sredini šestdesetih let ustalil v daljni Avstraliji in njegovo glasbo pri nas bolj intenzivno spoznavamo šele v zadnjih letih, zlasti od leta 2008, ko se je Kos vrnil v Slovenijo. Skladatelj, ki si je dom ustvaril na dveh celinah, dveh zemeljskih poloblah, v dveh deželah in njunih kulturah, je skladatelj raznolikega, živopisnega zvočnega izražanja. Pogosto ga opisujejo z besednimi zvezami in pridevniki, kot so zapeljivost, barvna opojnost in pa tekoča ritmičnost; enemu izmed komentatorjev pa je glasbo Božidarja Kosa posrečeno opisal kot čudovito zabavno in vendar tudi bodičasto pomenljivo. V slabih dveh urah bomo predstavili del njegovega glasbenega življenja in opusa; začeli bomo z njegovimi džezovskimi leti, iz klubov in lokalov, v katerih je Kos nastopal s svojimi zasedbami, se bomo odpravili v koncertno dvorano Sydneyjske opere, kjer je bil v začetku devetdesetih let prvič izveden koncert Crosswinds, skladba, v kateri odmeva tudi Kosovo mladostno džezovsko obdobje, in pa tudi v Darmstadt, »obljubljeno deželo« glasbenega modernizma, kjer je Božidar Kos s svojo elektroakustično glasbo doživel enega prvih uspehov. Ob tem bomo poslušali tudi pogovor s skladateljem. Beseda bo tekla o že omenjenem Kosovem džezovskem obdobju, pa tudi o elektroakustičnem in simfoničnem opusu ter o tistih splošnejših skladateljevih ustvarjalnih nazorih.
Glasbeni portret bomo tokrat posvetili Božidarju Kosu. Kos se je v sredini šestdesetih let ustalil v daljni Avstraliji in njegovo glasbo pri nas bolj intenzivno spoznavamo šele v zadnjih letih, zlasti od leta 2008, ko se je Kos vrnil v Slovenijo. Skladatelj, ki si je dom ustvaril na dveh celinah, dveh zemeljskih poloblah, v dveh deželah in njunih kulturah, je skladatelj raznolikega, živopisnega zvočnega izražanja. Pogosto ga opisujejo z besednimi zvezami in pridevniki, kot so zapeljivost, barvna opojnost in pa tekoča ritmičnost; enemu izmed komentatorjev pa je glasbo Božidarja Kosa posrečeno opisal kot čudovito zabavno in vendar tudi bodičasto pomenljivo. V slabih dveh urah bomo predstavili del njegovega glasbenega življenja in opusa; začeli bomo z njegovimi džezovskimi leti, iz klubov in lokalov, v katerih je Kos nastopal s svojimi zasedbami, se bomo odpravili v koncertno dvorano Sydneyjske opere, kjer je bil v začetku devetdesetih let prvič izveden koncert Crosswinds, skladba, v kateri odmeva tudi Kosovo mladostno džezovsko obdobje, in pa tudi v Darmstadt, »obljubljeno deželo« glasbenega modernizma, kjer je Božidar Kos s svojo elektroakustično glasbo doživel enega prvih uspehov. Ob tem bomo poslušali tudi pogovor s skladateljem. Beseda bo tekla o že omenjenem Kosovem džezovskem obdobju, pa tudi o elektroakustičnem in simfoničnem opusu ter o tistih splošnejših skladateljevih ustvarjalnih nazorih.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.