Spomini, pisma in potopisi

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Spomini, pisma in potopisi

Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.

Zadnje dodano

Spomini, pisma in potopisi

Barrie Kosky: "In … zaveso gor!"

3. 3. 2024

Avstralija in Evropa, kvirovstvo in judovstvo, popkultura in opera: Barrie Kosky, operni režiser in mojstrski žongler z na videz nezdružljivimi nasprotji, je v knjigi "In … zaveso gor!", ki je izšla spomladi leta 2023, odstrl zastor v svoje nenavadno življenje, zamisli, domišljijo, izkušnje sveta in glasbenega gledališča. Rojen je bil leta 1967 v Melbournu, 15.000 kilometrov od Evrope, zibelke opere. Danes je eden najbolj iskanih opernih režiserjev na svetu. Ljubezen do te umetnosti je odkril že v zgodnjem otroštvu, zaznamovanem z družinsko emigrantsko zgodovino. V avtobiografski knjigi odstira, kakšna je povezava med opernim gledališčem, avstralskim otroštvom in mladostjo ter njegovo bleščečo kariero v evropskih kulturnih metropolah. S svojimi režijami je očaral londonsko Kraljevo operno hišo Covent Garden, Dunajsko državno opero, Pariško opero, gostoval je na Salzburškem festivalu in na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Prejel je številne nagrade za režijo in umetniško vodenje – nazadnje lani novembra "opernega oskarja", mednarodno nagrado fundacije Opera Award in angleške revije Opera za režiserja leta. V nam bližnjem Dunaju sta na repertoarju Državne opere njegovi uprizoritvi trilogije Mozarta in Da Ponteja Don Giovanni in Figarova svatba, junija pa bo premiero doživela še opera Così fan tutte. Prevod Tina Mahkota, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.

17 min

Avstralija in Evropa, kvirovstvo in judovstvo, popkultura in opera: Barrie Kosky, operni režiser in mojstrski žongler z na videz nezdružljivimi nasprotji, je v knjigi "In … zaveso gor!", ki je izšla spomladi leta 2023, odstrl zastor v svoje nenavadno življenje, zamisli, domišljijo, izkušnje sveta in glasbenega gledališča. Rojen je bil leta 1967 v Melbournu, 15.000 kilometrov od Evrope, zibelke opere. Danes je eden najbolj iskanih opernih režiserjev na svetu. Ljubezen do te umetnosti je odkril že v zgodnjem otroštvu, zaznamovanem z družinsko emigrantsko zgodovino. V avtobiografski knjigi odstira, kakšna je povezava med opernim gledališčem, avstralskim otroštvom in mladostjo ter njegovo bleščečo kariero v evropskih kulturnih metropolah. S svojimi režijami je očaral londonsko Kraljevo operno hišo Covent Garden, Dunajsko državno opero, Pariško opero, gostoval je na Salzburškem festivalu in na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Prejel je številne nagrade za režijo in umetniško vodenje – nazadnje lani novembra "opernega oskarja", mednarodno nagrado fundacije Opera Award in angleške revije Opera za režiserja leta. V nam bližnjem Dunaju sta na repertoarju Državne opere njegovi uprizoritvi trilogije Mozarta in Da Ponteja Don Giovanni in Figarova svatba, junija pa bo premiero doživela še opera Così fan tutte. Prevod Tina Mahkota, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.

Spomini, pisma in potopisi

Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

25. 2. 2024

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

16 min

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

Spomini, pisma in potopisi

Alma M. Karlin: Peš po domačih krajih

18. 2. 2024

Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu njenih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo imenuje, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu, se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji reče Alma. Emmy pride na obisk, torej. Interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

19 min

Odlomek iz Popotnega dnevnika z letnico 1936 Alme M. Karlin, svetovne popotnice, pisateljice, poliglotke, etnologinje in antropologinje, tudi ljubiteljske slikarke, najdemo v tretjem delu knjige z naslovom Peš po domačih krajih. Iz nemščine jo je prevedla Jerneja Jezernik, avtorica spremne besede. Za svoje delo je lani dobila literarno nagrado mira 2023, ki jo podeljuje Ženski odbor Slovenskega centra Pen. Podelili so ji jo prav za raziskovanje in ohranjanje dediščine Alme M. Karlin. Iz Popotnih dnevnikov je mogoče razbrati, kako strastno je Alma M. Karlin hodila po vsej Sloveniji, takrat Dravski banovini v Kraljevini Jugoslaviji. Pogosto v spremstvu njenih psov, pa seveda sopotnice Thee Schreiber Gammelin, ki jo imenuje, kot bomo slišali, Hunki ali "višji menih" v Sončevem samostanu, se pravi, v njuni skupnosti, ki se ji je občasno pridružil še kdo. Na primer Emmy Kleisner iz Brna ali "dušni rep", kot ji reče Alma. Emmy pride na obisk, torej. Interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Spomini, pisma in potopisi

Ivan Bratko: Čas knjige

11. 2. 2024

Pred sto desetimi leti se je v Celju rodil Ivan Bratko, pisatelj, založnik in urednik. Kot pisatelj je dosegel največji uspeh z romanom Teleskop (1954), v katerem z mikavnim pisanjem o razburljivih dogodkih o usodi posameznikov in skupine, popisuje pobeg iz taborišča v Gonarsu. Odlomek iz publicističnega dela Čas knjige opisuje srečanja s pisateljem In nobelovcem Ivom Andrićem. Interpretira Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2004.

22 min

Pred sto desetimi leti se je v Celju rodil Ivan Bratko, pisatelj, založnik in urednik. Kot pisatelj je dosegel največji uspeh z romanom Teleskop (1954), v katerem z mikavnim pisanjem o razburljivih dogodkih o usodi posameznikov in skupine, popisuje pobeg iz taborišča v Gonarsu. Odlomek iz publicističnega dela Čas knjige opisuje srečanja s pisateljem In nobelovcem Ivom Andrićem. Interpretira Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2004.

Spomini, pisma in potopisi

Paul Auster: Zimski dnevnik

4. 2. 2024

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, pisec scenarijev in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija. Delo Zimski dnevnik (Winter Journal, 2012) je pisateljev strnjeni, sporadični popis osebnih izkušenj ob vstopu v "zimo" življenja. V izbranem odlomku se posveča brazgotinam, ki so kot zemljevid njegove življenjske poti, vklesan v njegovo telo. Prevod Ana Grmek, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2024. Redaktorica Staša Grahek.

18 min

Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, pisec scenarijev in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija. Delo Zimski dnevnik (Winter Journal, 2012) je pisateljev strnjeni, sporadični popis osebnih izkušenj ob vstopu v "zimo" življenja. V izbranem odlomku se posveča brazgotinam, ki so kot zemljevid njegove življenjske poti, vklesan v njegovo telo. Prevod Ana Grmek, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto 2024. Redaktorica Staša Grahek.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play