Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, prevajalca ukrajinske književnosti in planinca Jožeta Abrama vas vabimo k poslušanju njegovega besedila Na Triglavu. Abram se je nad gorami navdušil, ko je služboval v Sveti Luciji, današnjem Mostu na Soči; izbrano besedilo je v Štanjelu rojeni avtor objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve, nekoliko okrajšano besedilo pa interpretira dramski igralec Boris Ostan. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2005.
Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, prevajalca ukrajinske književnosti in planinca Jožeta Abrama vas vabimo k poslušanju njegovega besedila Na Triglavu. Abram se je nad gorami navdušil, ko je služboval v Sveti Luciji, današnjem Mostu na Soči; izbrano besedilo je v Štanjelu rojeni avtor objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve, nekoliko okrajšano besedilo pa interpretira dramski igralec Boris Ostan. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2005.
"Prišel sem od daleč in začel na dnu. Ampak usoda je bila jasna. Zdelo se mi je, da gleda naravnost vame in v nikogar drugega." To so besede Boba Dylana iz knjige "Zapiski", v kateri avtor razmišlja o odločilnih trenutkih na svoji razgibani glasbeni poti. Skozi Dylanove oči in širino njegovih misli spoznamo Greenwich Village okrog leta 1961, ko je prvič prispel na Manhattan. Izleti v New Orleans, Woodstock, Minnesoto in proti zahodu, kamor nas Dylan prav tako popelje, pa dajejo Zapiskom intimen in oseben podton. Izbrali smo odlomek z začetka knjige. Prevajalec Matej Krajnc, interpret Igor Samobor, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2010.
"Prišel sem od daleč in začel na dnu. Ampak usoda je bila jasna. Zdelo se mi je, da gleda naravnost vame in v nikogar drugega." To so besede Boba Dylana iz knjige "Zapiski", v kateri avtor razmišlja o odločilnih trenutkih na svoji razgibani glasbeni poti. Skozi Dylanove oči in širino njegovih misli spoznamo Greenwich Village okrog leta 1961, ko je prvič prispel na Manhattan. Izleti v New Orleans, Woodstock, Minnesoto in proti zahodu, kamor nas Dylan prav tako popelje, pa dajejo Zapiskom intimen in oseben podton. Izbrali smo odlomek z začetka knjige. Prevajalec Matej Krajnc, interpret Igor Samobor, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2010.
Pisatelj in zdravnik Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v dijaških letih na realki se je v njem zbudilo veselje za literarno ustvarjanje. Na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo. Po kapitulaciji Italije sta z ženo Jelko odšla v partizane, dalj časa sta bivala v Rupi pod Trebušo, pozneje pa na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dnevniške zapiske Danila Lokarja iz zadnjih aprilskih in prvih majskih dni leta 1945. Veselju ob koncu vojne se pridružujeta tudi nelagodje in razočaranje: Danilo Lokar se je med partizanskimi tovariši hitro znašel na robu; ni bil član partije, ni pripadal hierarhiji. Drugega septembra 1944 je zapisal: "Midva sva šla z naivno mesijansko vero – askezo? – v partizane, pa sva tu našla čisto nekaj drugega." Po vojni je Danilo Lokar še nekaj časa delal kot zdravnik, vendar se je kmalu upokojil in se popolnoma posvetil pisanju. Pisal je predvsem dolge novele, pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989. Interpretira Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Pisatelj in zdravnik Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v dijaških letih na realki se je v njem zbudilo veselje za literarno ustvarjanje. Na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo. Po kapitulaciji Italije sta z ženo Jelko odšla v partizane, dalj časa sta bivala v Rupi pod Trebušo, pozneje pa na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dnevniške zapiske Danila Lokarja iz zadnjih aprilskih in prvih majskih dni leta 1945. Veselju ob koncu vojne se pridružujeta tudi nelagodje in razočaranje: Danilo Lokar se je med partizanskimi tovariši hitro znašel na robu; ni bil član partije, ni pripadal hierarhiji. Drugega septembra 1944 je zapisal: "Midva sva šla z naivno mesijansko vero – askezo? – v partizane, pa sva tu našla čisto nekaj drugega." Po vojni je Danilo Lokar še nekaj časa delal kot zdravnik, vendar se je kmalu upokojil in se popolnoma posvetil pisanju. Pisal je predvsem dolge novele, pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989. Interpretira Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.