Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Slikar in grafik, akademik Jožef Muhovič, rojen 22. dec. 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu, je bil dolga leta profesor za likovno teorijo na ljubljanski likovni akademiji, njegovo najbolj monumentalno znanstveno delo pa je obsežni Leksikon likovne teorije. Letos je izdal knjigo skic za avtoportret, kot jih je imenoval, z naslovom Jaz in moj svet in vanjo uvrstil tudi svoje zaključno predavanje pred upokojitvijo. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, igralec Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Halvka Godina, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Posneto decembra 2024.
Slikar in grafik, akademik Jožef Muhovič, rojen 22. dec. 1954 v Lenartu pri Gornjem Gradu, je bil dolga leta profesor za likovno teorijo na ljubljanski likovni akademiji, njegovo najbolj monumentalno znanstveno delo pa je obsežni Leksikon likovne teorije. Letos je izdal knjigo skic za avtoportret, kot jih je imenoval, z naslovom Jaz in moj svet in vanjo uvrstil tudi svoje zaključno predavanje pred upokojitvijo. Urednik oddaje je Vlado Motnikar, igralec Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Halvka Godina, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Posneto decembra 2024.
Ameriški pisatelj Henry Miller (1891–1980), velik posebnež svetovne literature, je čas pred izbruhom druge svetovne vojne na povabilo pisateljskega kolega Lawrencea Durella preživel v Grčiji. V tem času je napisal potopis z naslovom Kolos iz Maroussija, ki je potem v Ameriki izšel leta 1941 (slovenski prevod pa leta 1995 pri Cankarjevi založbi). Gre za svojevrsten opis dežele, ki je Millerja očarala in prevzela. Kot druga njegova dela, je tudi ta potopis napisan kot literarizirana avtobiografija, v kateri avtor posebno subtilno ubesedi povsem vsakdanje prizore iz te sredozemske dežele. Objavljamo odlomek iz tega dela, ki nazorno predstavi Millerjevo pisanje. Prevajalec Jure Potokar, interpret Boris Juh, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Metod Pevec in Gregor Podlogar, leto posnetka 1995.
Ameriški pisatelj Henry Miller (1891–1980), velik posebnež svetovne literature, je čas pred izbruhom druge svetovne vojne na povabilo pisateljskega kolega Lawrencea Durella preživel v Grčiji. V tem času je napisal potopis z naslovom Kolos iz Maroussija, ki je potem v Ameriki izšel leta 1941 (slovenski prevod pa leta 1995 pri Cankarjevi založbi). Gre za svojevrsten opis dežele, ki je Millerja očarala in prevzela. Kot druga njegova dela, je tudi ta potopis napisan kot literarizirana avtobiografija, v kateri avtor posebno subtilno ubesedi povsem vsakdanje prizore iz te sredozemske dežele. Objavljamo odlomek iz tega dela, ki nazorno predstavi Millerjevo pisanje. Prevajalec Jure Potokar, interpret Boris Juh, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Metod Pevec in Gregor Podlogar, leto posnetka 1995.
Oscar Wilde po zaporu je eno izmed poglavij knjige Napisana življenja, ki jo je nedavno umrli klasik španske književnosti Javier Marías posvetil velikim avtorjem svetovne književnosti (in nekaj manj znanim avtoricam). V njej je namreč zbral kratke življenjepise tistih, ki so se vpisali v svetovni književni kanon – a to so vse prej kot običajni življenjepisi, ki bi si prizadevali za domnevno objektivnost ali glorificiranje umetniških genijev. Nasprotno, v kratkih, pogosto zabavnih besedilih se Marías osredotoča na njihove kaprice ali podrobnosti iz njihovih življenjskih zgodb, ki jih kažejo v luči običajnih smrtnikov. Meja med fikcijo in faktografijo je v teh besedilih zabrisana, Marías bolj kot na to stavi na živost in slikovitost prikaza. Prevajalka Barbara Pregelj, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2024.
Oscar Wilde po zaporu je eno izmed poglavij knjige Napisana življenja, ki jo je nedavno umrli klasik španske književnosti Javier Marías posvetil velikim avtorjem svetovne književnosti (in nekaj manj znanim avtoricam). V njej je namreč zbral kratke življenjepise tistih, ki so se vpisali v svetovni književni kanon – a to so vse prej kot običajni življenjepisi, ki bi si prizadevali za domnevno objektivnost ali glorificiranje umetniških genijev. Nasprotno, v kratkih, pogosto zabavnih besedilih se Marías osredotoča na njihove kaprice ali podrobnosti iz njihovih življenjskih zgodb, ki jih kažejo v luči običajnih smrtnikov. Meja med fikcijo in faktografijo je v teh besedilih zabrisana, Marías bolj kot na to stavi na živost in slikovitost prikaza. Prevajalka Barbara Pregelj, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2024.
Odlomek iz leta 2005 objavljene knjige Joan Didion Leto čudodelnih misli. Ameriška pisateljica, novinarka in scenaristka Joan Didion se je rodila leta 1934 in umrla leta 2021. Pisati je začela v petdesetih letih za različne časopise in revije. Veliko je pisala o razpadu vrednot v sodobni družbi, o kulturnih nesoglasjih in kaotičnosti. Znana je po lucidnem proznem slogu in pretanjenih opisih. V spominskem romanu Leto čudodelnih misli – izšel je leta 2005 – Joan Didion piše o nenadni izgubi svojega moža Johna Gregoryja Dunna, prav tako pisatelja in scenarista. Vzporedno piše tudi o hudi bolezni njune hčerke Quintane. Knjiga velja za klasično delo o žalovanju. Zanjo je pisateljica dobila več nagrad in nominacij: ameriško nagrado za stvarno literaturo, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za avtobiografijo in nominacijo za nacionalno nagrado ameriških kritikov. Prevod Miriam Drev, interpretacija Alida Bevk, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Produkcija 2018. Urednici oddaje Maja Žel Nolda, Staša Grahek.
Odlomek iz leta 2005 objavljene knjige Joan Didion Leto čudodelnih misli. Ameriška pisateljica, novinarka in scenaristka Joan Didion se je rodila leta 1934 in umrla leta 2021. Pisati je začela v petdesetih letih za različne časopise in revije. Veliko je pisala o razpadu vrednot v sodobni družbi, o kulturnih nesoglasjih in kaotičnosti. Znana je po lucidnem proznem slogu in pretanjenih opisih. V spominskem romanu Leto čudodelnih misli – izšel je leta 2005 – Joan Didion piše o nenadni izgubi svojega moža Johna Gregoryja Dunna, prav tako pisatelja in scenarista. Vzporedno piše tudi o hudi bolezni njune hčerke Quintane. Knjiga velja za klasično delo o žalovanju. Zanjo je pisateljica dobila več nagrad in nominacij: ameriško nagrado za stvarno literaturo, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za avtobiografijo in nominacijo za nacionalno nagrado ameriških kritikov. Prevod Miriam Drev, interpretacija Alida Bevk, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Produkcija 2018. Urednici oddaje Maja Žel Nolda, Staša Grahek.
Mineva 150 let od rojstva britanskega državnika Winstona Churchilla. Churchill je v letih od 1923 do 1931 napisal obširno delo z naslovom Svetovna kriza, v katerem na 3261 straneh in v petih zvezkih popisuje okoliščine in dogodke prve svetovne vojne od leta 1911 do posledic vojne v dvajsetih letih. Odlomek je iz prvega zvezka, in sicer iz 12. poglavja z naslovom Bitka v Franciji, v katerem se spominja dogodkov avgusta 1914, ki so pomenili začetek zahodne fronte, in hkrati razmišlja o vzrokih za odločitve politikov, ki so kovali zgodovino tistega časa. Pri tem je kot prvi lord admiralitete Velike Britanije sodeloval tudi sam. Prevajalka Nina Grahek Križnar, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Luka Dukarić, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2014.
Mineva 150 let od rojstva britanskega državnika Winstona Churchilla. Churchill je v letih od 1923 do 1931 napisal obširno delo z naslovom Svetovna kriza, v katerem na 3261 straneh in v petih zvezkih popisuje okoliščine in dogodke prve svetovne vojne od leta 1911 do posledic vojne v dvajsetih letih. Odlomek je iz prvega zvezka, in sicer iz 12. poglavja z naslovom Bitka v Franciji, v katerem se spominja dogodkov avgusta 1914, ki so pomenili začetek zahodne fronte, in hkrati razmišlja o vzrokih za odločitve politikov, ki so kovali zgodovino tistega časa. Pri tem je kot prvi lord admiralitete Velike Britanije sodeloval tudi sam. Prevajalka Nina Grahek Križnar, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Luka Dukarić, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2014.