Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Knjigo spominov Moje življenje je napisal belorusko-francoski slikar Marc Chagall, s pravim imenom Mark Zaharovič Šagal. Rodil se je leta 1887 v Vitebsku in skoraj stoleten umrl pred štiridesetimi leti v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je tudi pokopan. Bil je vsestranski umetnik: slikar, grafik, ilustrator, scenograf, avtor barvnih oken, stenskih slik, tapiserij in pisatelj, kar je mogoče reči prav zaradi izjemne avtobiografije Moje življenje. Pisal jo je med letoma 1921 in 1922, v času, ko je njegovo domovino pretresala oktobrska revolucija. V njej Chagall opisuje svoje otroštvo v ruski židovski skupnosti, odločitev za slikarstvo, življenje v Parizu in vrnitev domov. Gre za izjemno prozo o napol sanjskem, napol nadrealističnem svetu, kakor bi podobe z njegovih znamenitih slik prevedel v besede. V odlomku Chagall govori o odkrivanju svojega talenta in želje po slikarstvu ter o odločitvi za ta poklic. Knjigo Moje življenje je prevedla Suzana Koncut. Interpret Brane Grubar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Knjigo spominov Moje življenje je napisal belorusko-francoski slikar Marc Chagall, s pravim imenom Mark Zaharovič Šagal. Rodil se je leta 1887 v Vitebsku in skoraj stoleten umrl pred štiridesetimi leti v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je tudi pokopan. Bil je vsestranski umetnik: slikar, grafik, ilustrator, scenograf, avtor barvnih oken, stenskih slik, tapiserij in pisatelj, kar je mogoče reči prav zaradi izjemne avtobiografije Moje življenje. Pisal jo je med letoma 1921 in 1922, v času, ko je njegovo domovino pretresala oktobrska revolucija. V njej Chagall opisuje svoje otroštvo v ruski židovski skupnosti, odločitev za slikarstvo, življenje v Parizu in vrnitev domov. Gre za izjemno prozo o napol sanjskem, napol nadrealističnem svetu, kakor bi podobe z njegovih znamenitih slik prevedel v besede. V odlomku Chagall govori o odkrivanju svojega talenta in želje po slikarstvu ter o odločitvi za ta poklic. Knjigo Moje življenje je prevedla Suzana Koncut. Interpret Brane Grubar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.
Jubilant Tone Frelih (1945) je svojo literarno pot nastopil leta 1974 s pripovedjo Triinšestdeset stopnic, potem je sledilo še več pripovednih del, predvsem kriminalk. Frelih, po izobrazbi filmski režiser in dramaturg, se je podpisal pod vrsto scenarijev, filmov in filmoloških del, med drugim je uredil zbornik Med sanjami in resnico ter objavil znanstveni monografiji o Francetu Štiglicu in Vojku Duletiču, deloval pa je tudi na področju kulture - med drugim je bil prvi direktor Filmskega sklada. Seveda pa je Freliha precej oblikoval študij na AGRFT, zato ne preseneča, da je o njem napisal simpatično besedilo z naslovom Trije K-ji – trije gospodje. V njem se spominja svojih akademijskih profesorjev Franceta Koblarja, Vladimirja Kralja in Filipa Kumbatoviča Kalana. avtorji citatovFrance Koblar, Filip Kumbatovič Kalan, Vladimir Kralj, režiser Jože Valentič, bralec Ivan Lotrič, interpret Tone Gogala, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Jubilant Tone Frelih (1945) je svojo literarno pot nastopil leta 1974 s pripovedjo Triinšestdeset stopnic, potem je sledilo še več pripovednih del, predvsem kriminalk. Frelih, po izobrazbi filmski režiser in dramaturg, se je podpisal pod vrsto scenarijev, filmov in filmoloških del, med drugim je uredil zbornik Med sanjami in resnico ter objavil znanstveni monografiji o Francetu Štiglicu in Vojku Duletiču, deloval pa je tudi na področju kulture - med drugim je bil prvi direktor Filmskega sklada. Seveda pa je Freliha precej oblikoval študij na AGRFT, zato ne preseneča, da je o njem napisal simpatično besedilo z naslovom Trije K-ji – trije gospodje. V njem se spominja svojih akademijskih profesorjev Franceta Koblarja, Vladimirja Kralja in Filipa Kumbatoviča Kalana. avtorji citatovFrance Koblar, Filip Kumbatovič Kalan, Vladimir Kralj, režiser Jože Valentič, bralec Ivan Lotrič, interpret Tone Gogala, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Maria Antonietta Moro (1919–2009) je v partizansko gibanje stopila s triindvajsetimi leti, med medicinskim usposabljanjem v Gorici. Sprva je delovala s slovenskimi partizani na Goriškem, nato v italijanskem odporu, s partizanskima imenoma Nataša in Anna. Med vojno je začela pisati dnevnik, njena hči Lorena Fornasir pa ga je našla šele po njeni smrti. Dnevniški zapisi, nastali med letoma 1943 in 1945, v slovenščino jih je prevedla Nevenka Troha, so polni predanosti odporu, pa tudi ljubezni, in pomenijo pisateljičino edino pričevanje. V njih odkrivamo občutke in premisleke mlade Marie v odporniškem gibanju, njena hči pa je v spremnem besedilu k spominom med drugim zapisala, da je šele ob branju dnevnikov v celoti spoznala, kdo je bila njena mati. Prevajalka je Nevenka Troha, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Maria Antonietta Moro (1919–2009) je v partizansko gibanje stopila s triindvajsetimi leti, med medicinskim usposabljanjem v Gorici. Sprva je delovala s slovenskimi partizani na Goriškem, nato v italijanskem odporu, s partizanskima imenoma Nataša in Anna. Med vojno je začela pisati dnevnik, njena hči Lorena Fornasir pa ga je našla šele po njeni smrti. Dnevniški zapisi, nastali med letoma 1943 in 1945, v slovenščino jih je prevedla Nevenka Troha, so polni predanosti odporu, pa tudi ljubezni, in pomenijo pisateljičino edino pričevanje. V njih odkrivamo občutke in premisleke mlade Marie v odporniškem gibanju, njena hči pa je v spremnem besedilu k spominom med drugim zapisala, da je šele ob branju dnevnikov v celoti spoznala, kdo je bila njena mati. Prevajalka je Nevenka Troha, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Annie Proulx, uveljavljena ameriška prozaistka, se je rodila 22. avgusta 1938. V slovenščino imamo prevedena njena romana Gora Brokeback in Ladijske novice, za Spomine, pisma in potopise pa smo izbrali odlomek iz njene knjige Hiša na oblaku – ptici. Gre za spominsko delo o tem, kako si je pisateljica na posestvu v ameriški državi Wyoming postavila sanjsko hišo. Knjiga je izšla leta 2011. Prevod Miriam Drev, interpretacija Milan Štefe in Nina Valič, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2015. Redakcija Staša Grahek.
Annie Proulx, uveljavljena ameriška prozaistka, se je rodila 22. avgusta 1938. V slovenščino imamo prevedena njena romana Gora Brokeback in Ladijske novice, za Spomine, pisma in potopise pa smo izbrali odlomek iz njene knjige Hiša na oblaku – ptici. Gre za spominsko delo o tem, kako si je pisateljica na posestvu v ameriški državi Wyoming postavila sanjsko hišo. Knjiga je izšla leta 2011. Prevod Miriam Drev, interpretacija Milan Štefe in Nina Valič, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2015. Redakcija Staša Grahek.
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom oživljamo s starejšim literarnim delom Za prekmurskimi kolniki (1934) Juša Kozaka (1892–1964). Ta reportažni potopis je Kozak izdal v obdobju, ko je poučeval na gimnaziji. Prekmursko pokrajino in ljudi opisuje z občutljivostjo in naklonjenostjo, ne more pa mimo socialnih in nacionalnih nasprotij, ki so v prvih desetletjih prejšnjega stoletja zaznamovala pokrajino ob Muri. Pisatelj je namreč snov za pisanje črpal tako iz objektivnih socioloških dejstev kot tudi iz svojih lirskih doživljanj Prekmurja. Objavljamo dve poglavji iz omenjenega Kozakovega potopisa z naslovom Na hotiškem pašniku in Večer ob Muri. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto produkcije 2019.
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom oživljamo s starejšim literarnim delom Za prekmurskimi kolniki (1934) Juša Kozaka (1892–1964). Ta reportažni potopis je Kozak izdal v obdobju, ko je poučeval na gimnaziji. Prekmursko pokrajino in ljudi opisuje z občutljivostjo in naklonjenostjo, ne more pa mimo socialnih in nacionalnih nasprotij, ki so v prvih desetletjih prejšnjega stoletja zaznamovala pokrajino ob Muri. Pisatelj je namreč snov za pisanje črpal tako iz objektivnih socioloških dejstev kot tudi iz svojih lirskih doživljanj Prekmurja. Objavljamo dve poglavji iz omenjenega Kozakovega potopisa z naslovom Na hotiškem pašniku in Večer ob Muri. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto produkcije 2019.