Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja je Gabriel García Márquez (1927–2014), sloviti kolumbijski pisatelj in od leta 1982 tudi nobelovec, delal kot dopisnik v Parizu. V tem času se je s prijateljema podal na pot po komunističnih državah Vzhodne Evrope. Pot so začeli v Vzhodnem Berlinu, obiskali pa so še Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Iz njegovih zapisov je nastala knjiga S poti po Vzhodni Evropi, ki Márqueza razkriva kot natančnega, duhovitega, pronicljivega opazovalca krajev, ljudi, njihovih vrednot in običajev, predvsem pa tistega sveta, ki ga morda ni več, a nam je številnim še vedno nenavadno blizu. Prevajalka: Marjeta Drobnič; režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
V tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi se ob 150. obletnici rojstva, ki jo zaznamujemo 12. januarja, spominjamo ameriškega pisatelja Jacka Londona. Rodil se je v revni družini, burno mladost je preživel ob priložnostnih delih in potepuštvu. Bil je mornar, delavec, iskalec zlata. Pisal je naturalistične družbenokritične in pustolovske romane in povesti, v katerih je zajemal večinoma iz svojih lastnih izkušenj. Zlasti pomembna so njegova dela o živalskem svetu, med njimi Klic divjine in Beli očnjak. Za današnjo oddajo smo izbrali predgovor k njegovemu potopisu Križarjenje s Snarkom iz leta 1913. Kljub optimističnemu tonu je bilo potovanje silno težavno in se je neslavno končalo na Salomonovih otokih. Z ženo sta se vrnila domov, kjer je London deset let pozneje naredil samomor. Avtorica prevoda Milojka Bizajl, režiserka Ana Krauthaker, igralec Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, redaktorici Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2006.
V tokratni oddaji Spomini, pisma in potopisi se ob 150. obletnici rojstva, ki jo zaznamujemo 12. januarja, spominjamo ameriškega pisatelja Jacka Londona. Rodil se je v revni družini, burno mladost je preživel ob priložnostnih delih in potepuštvu. Bil je mornar, delavec, iskalec zlata. Pisal je naturalistične družbenokritične in pustolovske romane in povesti, v katerih je zajemal večinoma iz svojih lastnih izkušenj. Zlasti pomembna so njegova dela o živalskem svetu, med njimi Klic divjine in Beli očnjak. Za današnjo oddajo smo izbrali predgovor k njegovemu potopisu Križarjenje s Snarkom iz leta 1913. Kljub optimističnemu tonu je bilo potovanje silno težavno in se je neslavno končalo na Salomonovih otokih. Z ženo sta se vrnila domov, kjer je London deset let pozneje naredil samomor. Avtorica prevoda Milojka Bizajl, režiserka Ana Krauthaker, igralec Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, redaktorici Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2006.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Prevajalec in esejist Slavo Šerc je obogatil slovensko prevodno književnost z vrsto proznih prevodov iz nemške, švicarske in avstrijske književnosti (Elfriede Jelinek, Herta Müller, Robert Walser), skoraj praviloma pa svoje prevode pospremi s tehtnimi spremnimi besedili. V Spominih, pismih in potopisih pa se vrhunski prevajalec predstavlja kot avtor: v besedilu z naslovom Danes je umrla mamika se spominja svojega otroštva, stare mame in mame ter marsikatere težke izkušnje. Interpret Gregor Gruden, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2025.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.