Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Duša Počkaj, ena največjih slovenskih dramskih igralk, se je rodila 16. novembra 1924. Kot hommage izjemni umetnici objavljamo oddajo iz leta 1993. Takrat je Meta Krečič, sošolka Duše Počkaj, zapisala svoje spomine na čas, ko sta delili šolsko klop v tedanji uršulinski gimnaziji v Ljubljani. Pripoveduje, kako je Duša Počkaj že v najstniških letih kazala izrazit talent za igralsko umetnost — in ne le zanjo, temveč še za marsikatero drugo ustvarjalnost, kot je, na primer, risanje. Spomini Mete Krečič so dokument o veliki igralki, pa tudi pričevanje o času druge svetovne vojne, kot so ga doživljala dekleta na pragu odraslosti. Interpretira Draga Potočnjak, mojstrica zvoka Gabrijela Čepič, režiser Jože Valentič. Produkcija 1993.
Duša Počkaj, ena največjih slovenskih dramskih igralk, se je rodila 16. novembra 1924. Kot hommage izjemni umetnici objavljamo oddajo iz leta 1993. Takrat je Meta Krečič, sošolka Duše Počkaj, zapisala svoje spomine na čas, ko sta delili šolsko klop v tedanji uršulinski gimnaziji v Ljubljani. Pripoveduje, kako je Duša Počkaj že v najstniških letih kazala izrazit talent za igralsko umetnost — in ne le zanjo, temveč še za marsikatero drugo ustvarjalnost, kot je, na primer, risanje. Spomini Mete Krečič so dokument o veliki igralki, pa tudi pričevanje o času druge svetovne vojne, kot so ga doživljala dekleta na pragu odraslosti. Interpretira Draga Potočnjak, mojstrica zvoka Gabrijela Čepič, režiser Jože Valentič. Produkcija 1993.
Letos mineva natanko sedemdeset let, odkar je francoski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Michel Butor (1926–2016), v svetu znan kot utemeljitelj novega romana, objavil svoj prvi roman Passage de Milan, Milanski prehod. Štiri leta pozneje, leta 1958, pa je objavil delo Duh kraja (slovenski prevod CZ, 2020), ki ima v njegovem opusu posebno mesto, saj se v njem avtor odmika od romanesknega pisanja in se usmeri k bolj eksperimentalni prozi. Butor je v njem zbral besedila, ki niso potopisi v pravem pomenu besede, ampak so nekakšne študije krajev, precej osebne, a vedno odprte za izostreno čuječnost do vsega, kar avtorja v danem trenutku obkroža. Objavljamo odlomek iz omenjenega dela z naslovom Istanbul. Prevajalka Suzana Koncut, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden In Sonja Stranar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Letos mineva natanko sedemdeset let, odkar je francoski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Michel Butor (1926–2016), v svetu znan kot utemeljitelj novega romana, objavil svoj prvi roman Passage de Milan, Milanski prehod. Štiri leta pozneje, leta 1958, pa je objavil delo Duh kraja (slovenski prevod CZ, 2020), ki ima v njegovem opusu posebno mesto, saj se v njem avtor odmika od romanesknega pisanja in se usmeri k bolj eksperimentalni prozi. Butor je v njem zbral besedila, ki niso potopisi v pravem pomenu besede, ampak so nekakšne študije krajev, precej osebne, a vedno odprte za izostreno čuječnost do vsega, kar avtorja v danem trenutku obkroža. Objavljamo odlomek iz omenjenega dela z naslovom Istanbul. Prevajalka Suzana Koncut, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden In Sonja Stranar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Akademik Kajetan Kovič je bil kot pesnik še kako asketski, kot pripovednik pa si je pogosto dal duška, tudi v avtobiografski pripovedi Jutranji sprehajalec, v sproščenem prepletu spominov, meditacije in refleksije. Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko in Marko Golja. Posneto 2005.
Akademik Kajetan Kovič je bil kot pesnik še kako asketski, kot pripovednik pa si je pogosto dal duška, tudi v avtobiografski pripovedi Jutranji sprehajalec, v sproščenem prepletu spominov, meditacije in refleksije. Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko in Marko Golja. Posneto 2005.
Salman Rushdie, britansko-ameriški pisatelj z indijskimi koreninami, je skupno napisal petnajst romanov, med njimi tudi Otroke polnoči, za katere je leta 1981 prejel prestižno Bookerjevo nagrado. Ajatola Ruholah Musavi Homeini je leta 1989 zaradi romana Satanski stihi razpisal fatvo na njegovo glavo in Rushdie se je bil od takrat prisiljen skrivati, živel je pod policijskim varstvom in se vsaj šestdesetkrat preselil. 12. avgusta 2022 ga je med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Ta dogodek in njegove posledice je pisatelj opisal v knjigi z naslovom Nož, ki je izšla letos pri založbi UMco; v slovenščino jo je prevedel Samo Kuščer. Prevajalec: Samo Kuščer, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija leta 2024.
Salman Rushdie, britansko-ameriški pisatelj z indijskimi koreninami, je skupno napisal petnajst romanov, med njimi tudi Otroke polnoči, za katere je leta 1981 prejel prestižno Bookerjevo nagrado. Ajatola Ruholah Musavi Homeini je leta 1989 zaradi romana Satanski stihi razpisal fatvo na njegovo glavo in Rushdie se je bil od takrat prisiljen skrivati, živel je pod policijskim varstvom in se vsaj šestdesetkrat preselil. 12. avgusta 2022 ga je med nastopom v mestu Chautauqua v ameriški zvezni državi New York napadel Hadi Matar iz New Jerseyja. Večkrat ga je zabodel, med drugim v vrat in zgornji del telesa. Ta dogodek in njegove posledice je pisatelj opisal v knjigi z naslovom Nož, ki je izšla letos pri založbi UMco; v slovenščino jo je prevedel Samo Kuščer. Prevajalec: Samo Kuščer, interpret: Željko Hrs, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija leta 2024.