Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Francoska pisateljica Françoise Sagan, rojena 21. junija 1935, je napisala približno petdeset romanov; uspešnica pa je bil že njen prvenec 'Dober dan, žalost', ki ga je napisala pri osemnajstih. Poletja, ki ga je spodbudilo, se je pozneje spominjala v besedilu Izza rame. Prevajalka je Tadeja Petrovčič, igralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Tadeja Krečič in Vlado Motnikar. Posneto leta 1999.
Francoska pisateljica Françoise Sagan, rojena 21. junija 1935, je napisala približno petdeset romanov; uspešnica pa je bil že njen prvenec 'Dober dan, žalost', ki ga je napisala pri osemnajstih. Poletja, ki ga je spodbudilo, se je pozneje spominjala v besedilu Izza rame. Prevajalka je Tadeja Petrovčič, igralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Tadeja Krečič in Vlado Motnikar. Posneto leta 1999.
Francoski dramatik romunskega rodu Eugène Ionesco ni bil samo eden najpomembnejših piscev za gledališče 20. stoletja, temveč je tudi v esejih poglobljeno razmišljal o podobnostih med odrskimi deskami in resničnim življenjem ter na splošno o vezeh med življenjem in ustvarjanjem. Besedili za oddajo sta vzeti iz knjige Spomini na smrt, za katero je Primož Vitez prevedel vrsto Ionescovih esejev. Interpretira dramski igralec Brako Jordan, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.
Francoski dramatik romunskega rodu Eugène Ionesco ni bil samo eden najpomembnejših piscev za gledališče 20. stoletja, temveč je tudi v esejih poglobljeno razmišljal o podobnostih med odrskimi deskami in resničnim življenjem ter na splošno o vezeh med življenjem in ustvarjanjem. Besedili za oddajo sta vzeti iz knjige Spomini na smrt, za katero je Primož Vitez prevedel vrsto Ionescovih esejev. Interpretira dramski igralec Brako Jordan, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.
Pisatelj Boris Pahor je obiskal kraje, v katerih je deloval Primož Trubar. Vemo, da je moral pobegniti v Nemčijo, živel je predvsem v Derendingenu in tam umrl. Besedilo je bilo leta 1965 objavljeno v reviji Sodobnost z naslovom Iz popotnih zapiskov: Trubarjev pepel. Razkriva, kako Pahor, pisatelj in domoljub, v krajih, s katerimi je bil Trubar povezan, išče stik z vélikim predhodnikom in hkrati s slovenskim narodom: "Čutim, da se zavoljo preprostih slovenskih ljudi povezujem z rojstno zemljo, da se z njo povezuje tudi gospod Primož," je zapisal Boris Pahor. Interpret Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Pisatelj Boris Pahor je obiskal kraje, v katerih je deloval Primož Trubar. Vemo, da je moral pobegniti v Nemčijo, živel je predvsem v Derendingenu in tam umrl. Besedilo je bilo leta 1965 objavljeno v reviji Sodobnost z naslovom Iz popotnih zapiskov: Trubarjev pepel. Razkriva, kako Pahor, pisatelj in domoljub, v krajih, s katerimi je bil Trubar povezan, išče stik z vélikim predhodnikom in hkrati s slovenskim narodom: "Čutim, da se zavoljo preprostih slovenskih ljudi povezujem z rojstno zemljo, da se z njo povezuje tudi gospod Primož," je zapisal Boris Pahor. Interpret Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne zaznamujemo tudi s Spomini na Ano Frank. Knjigo s tem naslovom je napisala Miep Gies, prijateljica družine Frank, ki je zanje, pa tudi za družino Van Daan, skrbela, ko so se umaknili pred nacisti v znamenito skrivališče na Prinsengracht v Amsterdamu. Deklica Ana Frank s svojim dnevnikom je danes tako rekoč simbol upora in preživetja v času holokavsta, hkrati pa tudi neverjetnega poguma in človeške veličine – tudi vseh tistih, ki so sodelovali pri reševanju Judov v Amsterdamu. Taka je bila tudi Miep Gies. Spomine na Ano Frank je zapisala s pomočjo Alison Leslie Gold, prevedla jih je Martina Soldo. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Osemdeseto obletnico konca druge svetovne vojne zaznamujemo tudi s Spomini na Ano Frank. Knjigo s tem naslovom je napisala Miep Gies, prijateljica družine Frank, ki je zanje, pa tudi za družino Van Daan, skrbela, ko so se umaknili pred nacisti v znamenito skrivališče na Prinsengracht v Amsterdamu. Deklica Ana Frank s svojim dnevnikom je danes tako rekoč simbol upora in preživetja v času holokavsta, hkrati pa tudi neverjetnega poguma in človeške veličine – tudi vseh tistih, ki so sodelovali pri reševanju Judov v Amsterdamu. Taka je bila tudi Miep Gies. Spomine na Ano Frank je zapisala s pomočjo Alison Leslie Gold, prevedla jih je Martina Soldo. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, prevajalca ukrajinske književnosti in planinca Jožeta Abrama vas vabimo k poslušanju njegovega besedila Na Triglavu. Abram se je nad gorami navdušil, ko je služboval v Sveti Luciji, današnjem Mostu na Soči; izbrano besedilo je v Štanjelu rojeni avtor objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve, nekoliko okrajšano besedilo pa interpretira dramski igralec Boris Ostan. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2005.
Ob 150. obletnici rojstva duhovnika, prevajalca ukrajinske književnosti in planinca Jožeta Abrama vas vabimo k poslušanju njegovega besedila Na Triglavu. Abram se je nad gorami navdušil, ko je služboval v Sveti Luciji, današnjem Mostu na Soči; izbrano besedilo je v Štanjelu rojeni avtor objavil v Koledarju Goriške Mohorjeve, nekoliko okrajšano besedilo pa interpretira dramski igralec Boris Ostan. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednica oddaje Staša Grahek. Posneto 2005.