Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Založba Mladinska knjiga je v 80 letih svojega obstoja ustvarila izjemno knjižno zapuščino, ob kateri so rasle generacije Slovencev, nekoč pa tudi Jugoslovanov. Za to knjižno zapuščino stoji trdo delo inovativnih in zagnanih posameznikov – urednikov in urednic, avtorjev in avtoric, prevajalk in prevajalcev, ilustratorjev in ilustratork. Niko Grafenauer se v svojih spominih Plasti odzidanih daljav med drugim vrača k začetkom Mladinske knjige in Kristini Brenkovi, eni izmed velikih urednic te založbe, ki je v uredniške vode pritegnila tudi samega Grafenauerja. Avtor literarnega besedila: Niko Grafenauer, Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; igralca: Matej Puc, Nina Valič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; redaktorica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Založba Mladinska knjiga je v 80 letih svojega obstoja ustvarila izjemno knjižno zapuščino, ob kateri so rasle generacije Slovencev, nekoč pa tudi Jugoslovanov. Za to knjižno zapuščino stoji trdo delo inovativnih in zagnanih posameznikov – urednikov in urednic, avtorjev in avtoric, prevajalk in prevajalcev, ilustratorjev in ilustratork. Niko Grafenauer se v svojih spominih Plasti odzidanih daljav med drugim vrača k začetkom Mladinske knjige in Kristini Brenkovi, eni izmed velikih urednic te založbe, ki je v uredniške vode pritegnila tudi samega Grafenauerja. Avtor literarnega besedila: Niko Grafenauer, Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; igralca: Matej Puc, Nina Valič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; redaktorica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in najplodovitejših sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, njegovo leposlovje pa močno določa južna Italija – njena pokrajina, njeni prebivalci, majhne, opustele vasi. Nenehno ozadje avtorjeve govorice je minljivost, občutje, ki spremlja to govorico, pa melanholija, ki jo zna Arminio mojstrsko začiniti s humorjem. Uvodna poglavja iz njegovega potopisa je prevedla Kristina Jurkovič, v njenem prevodu je izšel tudi izbor avtorjeve poezije z naslovom Prepusti pot drevesom (Mladinska knjiga 2024, zbirka Nova lirika). Prevajalka Kristina Jurkovič; režiserka Saška Rakef; interpret Željko Hrs; glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina; mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje Tina Kozin; produkcija 2025.
Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in najplodovitejših sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, njegovo leposlovje pa močno določa južna Italija – njena pokrajina, njeni prebivalci, majhne, opustele vasi. Nenehno ozadje avtorjeve govorice je minljivost, občutje, ki spremlja to govorico, pa melanholija, ki jo zna Arminio mojstrsko začiniti s humorjem. Uvodna poglavja iz njegovega potopisa je prevedla Kristina Jurkovič, v njenem prevodu je izšel tudi izbor avtorjeve poezije z naslovom Prepusti pot drevesom (Mladinska knjiga 2024, zbirka Nova lirika). Prevajalka Kristina Jurkovič; režiserka Saška Rakef; interpret Željko Hrs; glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina; mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje Tina Kozin; produkcija 2025.
Francoska pisateljica Françoise Sagan, rojena 21. junija 1935, je napisala približno petdeset romanov; uspešnica pa je bil že njen prvenec 'Dober dan, žalost', ki ga je napisala pri osemnajstih. Poletja, ki ga je spodbudilo, se je pozneje spominjala v besedilu Izza rame. Prevajalka je Tadeja Petrovčič, igralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Tadeja Krečič in Vlado Motnikar. Posneto leta 1999.
Francoska pisateljica Françoise Sagan, rojena 21. junija 1935, je napisala približno petdeset romanov; uspešnica pa je bil že njen prvenec 'Dober dan, žalost', ki ga je napisala pri osemnajstih. Poletja, ki ga je spodbudilo, se je pozneje spominjala v besedilu Izza rame. Prevajalka je Tadeja Petrovčič, igralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Tadeja Krečič in Vlado Motnikar. Posneto leta 1999.
Francoski dramatik romunskega rodu Eugène Ionesco ni bil samo eden najpomembnejših piscev za gledališče 20. stoletja, temveč je tudi v esejih poglobljeno razmišljal o podobnostih med odrskimi deskami in resničnim življenjem ter na splošno o vezeh med življenjem in ustvarjanjem. Besedili za oddajo sta vzeti iz knjige Spomini na smrt, za katero je Primož Vitez prevedel vrsto Ionescovih esejev. Interpretira dramski igralec Brako Jordan, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.
Francoski dramatik romunskega rodu Eugène Ionesco ni bil samo eden najpomembnejših piscev za gledališče 20. stoletja, temveč je tudi v esejih poglobljeno razmišljal o podobnostih med odrskimi deskami in resničnim življenjem ter na splošno o vezeh med življenjem in ustvarjanjem. Besedili za oddajo sta vzeti iz knjige Spomini na smrt, za katero je Primož Vitez prevedel vrsto Ionescovih esejev. Interpretira dramski igralec Brako Jordan, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.