Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Ameriški pisatelj in raziskovalni novinar Patrick Radden Keefe se je rodil leta 1976; piše za mnoge časopise in revije, napisal je tudi pet knjig. Posvečal se je različnim bolečim družbenim temam. Miriam Drev je prevedla odlomek iz njegove knjige Ne reci ničesar. Izšla je leta 2018, zanjo je avtor dobil nagrado National Books Critics Circle Award, več časopisov, med njimi Times, New York Times in Washington Post, jo je izbralo za najboljšo knjigo leta. Osrednja tema je obdobje severnoirskega spora, imenovano Težave, obdobje desetletij nasilja in konfliktov med britanskimi oblastmi in Severno Irsko ter obenem navzkrižij med katoliško in protestantsko skupnostjo v drugi polovici 20. stoletja V odlomku je predstavljena ena izmed opaznejših aktivistk ilegalne Irske republikanske armade Dolours Price. Prevod Miriam Drev, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ameriški pisatelj in raziskovalni novinar Patrick Radden Keefe se je rodil leta 1976; piše za mnoge časopise in revije, napisal je tudi pet knjig. Posvečal se je različnim bolečim družbenim temam. Miriam Drev je prevedla odlomek iz njegove knjige Ne reci ničesar. Izšla je leta 2018, zanjo je avtor dobil nagrado National Books Critics Circle Award, več časopisov, med njimi Times, New York Times in Washington Post, jo je izbralo za najboljšo knjigo leta. Osrednja tema je obdobje severnoirskega spora, imenovano Težave, obdobje desetletij nasilja in konfliktov med britanskimi oblastmi in Severno Irsko ter obenem navzkrižij med katoliško in protestantsko skupnostjo v drugi polovici 20. stoletja V odlomku je predstavljena ena izmed opaznejših aktivistk ilegalne Irske republikanske armade Dolours Price. Prevod Miriam Drev, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji je fabulativno razgiban, slikovit, duhovit in poučen opis potovanja, ki ga močno, nikakor pa ne povsem določajo knjižne izmenjave in knjigarne. V svoji prvi potopisni in verjetno najbolj osebni knjigi doslej se Andrej Blatnik, pisatelj, predavatelj, urednik in prevajalec, strasten bralec in popotnik odpravi v kraje, ki jih dobro pozna - v Južno Azijo in Indijo. Malo zaradi knjig, malo zaradi premikanja, lokalne kulinarike, drugačnih kultur in navad ter (samo)raziskovanja. Knjiga je izšla pri založbi UMco. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; lektorica: Mojca Blažej Cirej; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Besedi na sledi. Lovljenje knjig v Južni Aziji je fabulativno razgiban, slikovit, duhovit in poučen opis potovanja, ki ga močno, nikakor pa ne povsem določajo knjižne izmenjave in knjigarne. V svoji prvi potopisni in verjetno najbolj osebni knjigi doslej se Andrej Blatnik, pisatelj, predavatelj, urednik in prevajalec, strasten bralec in popotnik odpravi v kraje, ki jih dobro pozna - v Južno Azijo in Indijo. Malo zaradi knjig, malo zaradi premikanja, lokalne kulinarike, drugačnih kultur in navad ter (samo)raziskovanja. Knjiga je izšla pri založbi UMco. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; lektorica: Mojca Blažej Cirej; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.