Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.

ANTONIN REICHA: SIMFONIJA V ES-DURU OP. 41 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT CÉSAR FRANCK: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V A-DURU, CFF 123 Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK

Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut

Na ljubljanskih Prulah, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebeno pozornost je zbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. O najdbi iz 1. stoletja pred našim štetjem, ki je zdaj vključena v razstavo Usode neznanca s Prul v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Tino Žerjal, eno od vodij raziskav in predavateljico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana. Oddajo je posnel Robert Markoč.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.

Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.

François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.

Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke koncerta kvarteta kitar Aïghétta, ki je 28. julija 2025 nastopil v Križevniški cerkvi na 73. Festivalu Ljubljana. Kvartet Aïghetta je bil ustanovljen leta 1979 v Monte Carlu, prvič pa je nastopil že leta 1980. Mednarodno se je uveljavil leta 1982 z izvedbo Aranjueškega koncerta Joaquina Rodriga s Filharmoničnim orkestrom iz Monte Carla. Sledile so koncertne turneje po Francij in evropskih državah, od leta 1987 pa so posneli raznovrsten diskografski repertoar. Koncertni spored kitaristov Aïghetta je bil posvečen izvirnim delom in priredbam skladb za kitarski kvartet iz različnih obdobij od klasicizma druge polovice 18. stoletja ter od romantičnih kitar 19. stoletja do sodobnosti. Kitaristi so na koncertu v Križevniški cerkvi izvedli skladbe Ferdinanda Carullija, Gioacchina Rossinija, Manuela de Falle, Georgesa Bizeta in sodobnih skladateljev, ki so hkrati kitaristi tega kvarteta: Philippa Lolija, Oliviera Fautrata in Alexandra Del Faja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.

Glasbena medigra.

Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.

Sir William Walton velja za enega največji angleških skladateljev 20. stoletja. Leta 1951 je bil povišan v viteza, leta 1967 pa je kraljica Elizabeta II. siru Williamu Waltonu podelila nadaljnje visoko odlikovanje red za zasluge. V tokratni oddaji bomo predstavili eno skladateljevih najbolj znanih del, Koncert za violončelo in orkester, oddajo pa bo uvedla uvertura Portsmouški rtič.