Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 19 V F-DURU, K. 459 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.

CARLO TESSARINI: SONATA V F-DURU Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK GEORG PHILIPP TELEMANN: HAMBURŠKA GLASBA NA VODI TWV 55:C3 Flavta: ALEŠ KACJAN, Oboa d'amore: MELINA TODOROVSKA, Violina: ROK ZGONC, Violončelo: PETRA GREBLO, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN LOUIS SPOHR: SONATA ZA VIOLINO IN HARFO V C-MOLU Harfa: HELGA STORCK, Violina: KURT GUNTNER ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU, RENSKA, OP. 97 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: MLADEN JAGUŠT ABEL CARLEVARO: SUITA MILONG ŠT. 1 Kitara: JANEZ GREGORIČ FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: MISISIPI SUITA Koncertni orkester BBC, Dirigent: Keith Lockhart

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike – skupaj imata ti dve državi 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu – omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Čeprav sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Vabimo v glasbeni svet, ki ga je za mlade glasove ustvaril skladatelj Uroš Rojko. Cikel pesmic za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo je Rojko na besedila Svetlane Makarovič napisal leta 1980. V ciklu so skladbe z naslovi: Za en gobček pesmic, Stopinje, Medvedkova večerja, Muha, Lev, Medvedek, medvedek, Lisica, Pretep, Zajterk, Kam tečeš, Sapramiška?, Mlin, Tiho, vrabček!, Sapramiškin god, Čebelja grožnja, Jež in Mačje sanje. V nadaljevanju predstavljamo še Rojkove skladbe Sončnice, Ena, dva tri, Taščica, Ljubljanski zmaj in Vodomet.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tokrat v oddaji gostimo skladatelja Tomaža Sveteta, ki letos praznuje svojo 70-letnico. V studio smo ga povabili prav na njegov rojstni dan, 29. januarja, kjer sta z glasbeno urednico Katarino Radaljac Jazbec spregovorila o njegovi komorni, vokalno-instrumentalni in orkestralni glasbi, o spremembah v njegovem glasbenem jeziku in o glasbenikih, ki so pomembno zaznamovali njegovo ustvarjalnost v različnih časovnih obdobjih. Slišali bomo sedem Svetetovih del – zgodnejša: Suito za orkester, Gotska okna, Demonarhija in De profundis, ter tri skladbe, ki so nastale po letu 2000 – to pomeni za skladatelja pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju – skladbe Anaxagoras, Dva ekmelična akvarela in odlomek iz Sonate za violino solo št. 2, poimenovane »Silhuete«.

Poročali bomo z Rotterdamskega filmskega festivala – o brazilski znanstvenofantastični pripovedi o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih, italijanskem dokumentarnem filmu o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti ter o palestinskem filmskem portretu kinooperaterja iz Dženina. Z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom se bomo pogovarjali o tem, kaj se obeta na jubilejni 20. izdaji festivala. Poleg tega se bomo poglobili v novi film škotske režiserke Lynne Ramsay Umri, ljubezen moja.

Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče … Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj. A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi takšne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekakšne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije še korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, pa v tokratnih Podobah znanja.

Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.

France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – to je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. Vendar je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. S postavitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Predstavili bomo posnetek 5. koncerta iz abonmajskega cikla Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil lani 28. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili, solistka pa je bila članica orkestra, violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, na sporedu pa sta bili še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega ter Druga suita za godala Marijana Lipovška.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS in Nemške komorne filharmonije iz Bremna. Novembra lani je v berlinski Koncertni hiši pod vodstvom Justina Doyla izvedel Kratko mašo/Misso brevis Zoltana Kodalyja. Kompozicija je nastala v času, ko je bila Evropa v ruševinah in pepelu. Zato je krstno izvedbo leta 1945 doživela v garderobi budimpeške opere. Glasbeniki, tudi Zoltan Kodaly in njegova žena, pa so med večtedenskim bombardiranjem mesta dobili zatočišče v kleti opere.

Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.

Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.