Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.

Celjska škofija praznuje 20-letnico od ustanovitve. Govorili bomo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika bosta vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.

Čas pred veliko nočjo oz. post je glasbenim ustvarjalcem že od nekdaj ponujal veliko navdiha; zdi se namreč, da imajo žalost, trpljenje in bolečina presenetljivo veliko odtenkov, ki se jih da izraziti tudi z glasbo. Morda še posebej učinkovito z orglami, saj je to instrument, ki s svojimi neštetimi zvočnimi barvami lahko izpove marsikatero čustvo. Seveda pa je največ odvisno od interpreta, od tistega, ki sedi za orglami - ali se zna umakniti in dati prednost glasbi in glasbilu in ne svojemu egu? Z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov se bosta tokrat vsak na svoj način poigravala dva priznana in v mednarodnem prostoru uveljavljena orgelska improvizatorja - to bosta Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky z Dunaja.

Paul Auster (1947-2024) je bil ameriški pisatelj, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Kar nekaj njegovih knjig imamo v slovenskem prevodu, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa lahko slišite odlomek iz njegovega avtobiografskega dela Odkritje samote, odlomek, v katerem se avtor spominja umrlega očeta. Prevajalec Marko Golja, režiser Boštjan Vrhovec, interpret Brane Grubar, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1998.

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca se bosta predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pisma I. (Alojz Gradnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (France Zbašnik) Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

5. februarja je minilo sto let, odkar se je v Sežani rodila slovenska prevajalka, pesnica in pisateljica Jolka Milič. Umrla je pred petimi leti v Izoli. Zelo pogosto se je oglašala v slovenski književni publicistiki s kritikami, polemikami in glosami, predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije. Jolka Milič je od leta 1954 objavljala črtice, novele in pesmi. Njena prva zbirka Pesniški list iz leta 1972 je vnesla v slovensko poezijo predvsem intimno žensko tematiko, včasih v obliki eksperimentalnih lepljenk citatov. Govori Jolka Milič. Igralca Mina Jeraj in Rudi Kosmač, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserka Sonja Stopar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1981.

Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.

Bratstvo med ljudmi in pogorišče velike vojne sta v ospredju črtice Ivana Cankarja z zgovornim naslovom Pobratimi. Črtica je del znamenite Cankarjeve simbolistično-ekspresionistične zbirke črtic Podobe iz sanj, v katerih najdemo pisateljeve zgodbe, nastale med prvo svetovno vojno od leta 1915 do 1917. Interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2018. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalec: Žarko Ignjatović, kitara