Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš

Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.

Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton

Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.

Felix Mendelssohn si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi. Prvič sta se srečala leta 1821.

Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.

Kratka glasbena medigra.

Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.

Dom duhovnosti Kančevci je kraj, kjer se srce umiri, kjer tišina postane prostor srečanja in kjer se človek znova naravna na Božji glas. V njem domujejo bratje kapucini, ki letos praznujejo jubilejno Leto svetega Frančiška, ki ga je ob 800. obletnici smrti Frančiška Asiškega razglasil papež Leon XIV. Danes je z nami predstojnik doma duhovnosti v Kančevcih, brat Stane Bešter. Spregovoril bo o bogatem programu duhovnih vaj in odmikov za različne skupine, ki jih organizirajo bratje kapucini v Kančevcih.

V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popovič in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026

Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: zgodovinarka dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.

Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.

Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so bile doma z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.

Ritmagogija je naslov nove plošče, ki je, v digitalni obliki, izšla decembra leta 2025 pri založbi Kamizdat. Ta je do zdaj izdala vse tri samostojne albume zvočne umetnice beepblip (Ide Hiršenfelder), ki komponira »potopitvene psihogeografske prostorske skladbe z elektroniko, kodo, analognimi sintetizatorji in terenskimi posnetki«. Tokrat je pred nami osem zvočno intenzivnih in raznolikih del, ki poslušalca v trenutku spodbudijo k formiranju vizualnih podob in osmišljanju slišanega z aktivnim sledenjem zvočnemu toku. V Arsovem art ateljeju bomo novo ploščo spoznali v pogovoru z umetnico ter predstavili tudi nekatera druga dela, ki jih je ustvarila v svojem zadnjem ustvarjalnem obdobju – po koncu študija sonologije na Glasbenem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni oddaji se bomo poslovili od ene od vodilnih skladateljic eksperimentalne glasbe Eliane Radigue z njeno zgodnjo grafično kompozicijo za akustični ansambel v izvedbi mednarodnega ansambla pod vodstvom harfista Rhodrija Daviesa ter prisluhnili novi skladbi švicarskega skladatelja Jürga Feya v izvedbi eksperimentalna improvizacijskega ansambla ensemble]h[iatus.

Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah in redno tudi na našem radiu. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke, leta 2024 Plesen in druge ljubezni, pred tem pa knjige Točka preloma, Do tu sega gozd in Pordelih lic. Tokrat se predstavlja s kratkimi besedili – lahko bi jih imenovali črtice ali pesmi v prozi – kot spreten prozaist. Avtor je besedila zajel pod skupnim naslovom Okruški. Interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton, in Nejc Lavrenčič, klavir.