Spomnjamo se nekaterih pesnikov, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Concertino za violino in klavir Saše Šantla, Concertino za harfo in godala Zvonimirja Cigliča, cikel štirih skladb z naslovom Listi iz spominske knjige za oboo solo in komorni orkester Tomaža Habeta ter Concertino za flavto in orkester Lucijana Marije Škerjanca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Poslušamo odlomek iz priljubljene interpretacije Bachovih Goldbergovih variacij, BWV 988 Glenna Goulda iz leta 1982 ter skladbi iz albuma Misinterpretations Johna Erika Kaade, norveškega pianista, multiinštrumentalista in skladatelja filmske glasbe.

V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.

Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.

Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delave in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.

Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.

Evroradijski koncert bo tokrat, izjemoma zaradi spremembe programa, krajši. Slišali bomo posnetek koncerta, ki je bil 20. novembra lani v Kölnski filharmoniji. Tam sta nastopila dirigentka Eva Ollikainen in Simfonični orkester WDR iz Kölna. Na sporedu je bila Straussova tonska pesnitev »Ein Heldenleben« (Življenje junaka), ki z bogato orkestralno pisavo pripoveduje epsko zgodbo o junaku, polno dramatičnih kontrastov, virtuoznih partov in čustvenih vrhuncev.

Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Ponovitev oddaje, ki je bila prvič predvajana v ponedeljek, 2. februarja letos. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.

Canteloubeja, Rossinija, Mozarta in Bellinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ob kulturnem prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Muzeji in galerije ponujajo brezplačne oglede zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice in kvize. V Lutkovnem gledališču bodo obiskovalce pospremili tudi v zaodrje in v delavnico, v Kinoteki in Kinodvoru pa bosta zvečer na sporedu brezplačni projekciji. Nekoliko dlje smo se tokrat zadržali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer so odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča.

Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."

Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn.

Llatvijska organistka Iveta Apkalna je klavir in orgle je študirala na Glasbeni akademiji v Latviji, pozneje se je izpopolnjevala še na Visoki šoli za glasbo in dramsko umetnost Guildhall v Londonu ter na Državni univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Stuttgartu. Nastopila je v številnih državah po Evropi, v Severni Ameriki in na Kitajskem, za svoje umetniško delovanje pa je prejela vrsto nagrad. Na njenem repertoarju je glasba od baroka do sodobnosti. Redno sodeluje s sodobnimi skladatelji in krstno izvaja njihova dela.

Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.

Na področju glasbe so Prešernove nagrade letos izpostavile delo skladateljice Petre Strahovnik. Njeno raziskovanje presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo že od skladateljičinih začetkov presega klasične kompozicijske okvire, v zadnjem obdobju pa je Petra Strahovnik, ki živi in dela na Nizozemskem, še poglobila svoja iskanja in z njimi dosegla široko mednarodno javnost – v velikimi deli, nazadnje s simfoničnim delom 1945-, z redno prisotnostjo komornih in ansambelskih del na pomembnih festivalih ter z večjim večdisciplinarnim ciklusom disOrder.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Renato Quaglia, rojen leta 1941 na Solbici v Reziji, je eden najpomembnejših sodobnih pesnikov v slovenski Benečiji. Piše v rezijanščini in italijanščini, v slovenski pesniški prostor pa je odmevno vstopil že s svojo prvo knjigo poezije Baside/Besede (Trst, 1985), za katero je pred štiridesetimi leti prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Njegova poezija nastaja pod močnim vtisom ljudske govorice in pesmi, zaznamuje pa jo tudi mistično doživetje stvarstva. V portretu, ki je nastal leta 1980, Quaglia bere svojo poezijo, ki jo v knjižni slovenščini nato interpretira dramski igralec Kristijan Muck. Prevajalec: Pavle Merku; interpret: dramski igralec Kristijan Muck; režiser: Aleš Jan; bralka: Barbara Berce; mojster zvoka: Jure Culiberg; produkcija 1980.

Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.

Ana Pepelnik (1979, Ljubljana) je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšel leta 2007. Doslej je objavila osem pesniških zbirk, nagrado Prešernovega sklada pa ji je upravni odbor podelil za zbriki "to se ne pove" (2023) in "V drevo" (2025). Njena pesniška govorica, kot so zapisali v utemeljitvi, "ki se po zvočnosti in ritmičnosti pogosto približuje živemu pogovornemu registru, generira brezštevilne pomene tudi v pesničini zbirki V drevo. Tudi tu pesnica pod drobnogled postavlja domnevne samoumevnosti vsakdanjega življenja ter plete dialog med pesniškim glasom kot funkcijo v odnosu do sebe kot avtorice". Izbor iz pesniške zbirke "to se ne pove" smo na naših radijskih valovih že objavili, premierno pa predstavljamo naslovno pesem iz zbirke V drevo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

Leta 1955 je na pobudo koreografa Pina Mlakarja, ki je tudi avtor libreta, Vilko Ukmar napisal balet Lepa Vida. Prva izvedba je bil maja leta 1956 v ljubljanski Operi, dirigiral je Samo Hubad. Vsebinsko se delo opira na različice tega izrazito slovenskega motiva: na ljudsko pesem, na Prešerna, na Cankarja, na ta simbol hrepenenja in nemira v človeku.