Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Clair de lune iz Suite Bergamasque Clauda Debussyja, Koncert v D-duru za dve violini, rogova, godala in basso continuo Georga Friedricha Händla, Francoska suita št. 3 v h-molu, BWV 814 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala, op. 11 Samuela Barberja in Simfonija št. 97 v C-duru Josepha Haydna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu FUNtazija za flavto in klavir Anžeta Rozmana, Rondo za violino in orkester v B-duru, K. 269 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita iz opere Psiha Jeana-Baptista Lullyja v priredbi za trobilni ansambel Stevena Verhaerta.

Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in afroist, naš sosed, saj se je rodil leta 1883 v Trstu, umrl pa leta 1957 v Gorici. Njegov izbor motivov za lirske pesmi je bil zanimiv, če se spomnimo pesmi, kot so Prašič, Gol ali Ljudska kuhinja. Med motivi iz narave je na primer tudi sneg. Prevajalec Matej Venier, interpret Robert Prebil. mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Joež Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.

Na sporedu 2 Nokturna za klavir, op. 27 Frédérica Chopina, Concertino za rog in orkester v e-molu, op. 45 Carla Marie von Webra, Septet v Es-duru za flavto, klarinet, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas Franza Lachnerja, Impromptu v C-duru št. 3, D. 946 Franza Schuberta in Klavirski koncert v a-molu, op. 17 Ignaca Jana Paderewskega.

Nemški skladatelj, pianist, organist in dirigent Felix Mendelssohn se je rodil v ugledni in premožni judovski družini, in sicer leta 1809, kot drugi izmed štirih otrok. Vsi so bili pozneje glasbeniki. Sploh je bilo to okolje, v katerem so glasbo cenili kot vir navdiha in življenjski vzor. Starši so glasbeni razvoj svojih otrok podpirali – oče Abraham je bil bogat židovski bankir, mati Leah, rojena Solomon, je izvirala iz družine industrialca. Tudi ded Moses, filozof in velik prijatelj razsvetljenskega dramatika Lessinga, je bil podpornik umetnosti. Potem je bila tu še teta, prva očetova sestra, poročena s hannovrskim filozofom Friedrichom von Schleglom. Druga je živela v Parizu. Tam je bila lastnica salona – v njih pa se je včasih igralo in pelo, skratka veliko muziciralo.

Nocojšnjo oddajo bomo namenili besedilom Dušana Velkaverha, sijajnega avtorja, ki je zaznamoval slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja. Rodil se je leta 1943 v Georgetownu, glavnem mestu francoske Gvajane, in je v Slovenijo prišel šele leta 1956. Glasbeni sceni se je pridružil s pomočjo skupine Mladi levi. Njegova besedila so moderna, nič solzava in cenena, vendar značilno naša.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

21. februar je svetovni dan maternega jezika. UNESCO kot razglasitelj ob zori tisočletja ga je izbral kot opomin na tragični 21. februar leta 1952, ko je pakistanska policija (v takratnem Vzhodnem Pakistanu) ubila več bangladeških študentov, ki so protestirali zaradi neupoštevanja in zapostavljanja njihovega maternega jezika – bengalščine. Zastaviti življenje za svoj lastni jezik je nekaj, česar nemara ne pozna veliko ljudstev, vsaj del naših prednikov pa je to precej radikalno izkusil v preteklem stoletju. Tistim, ki tega niso izkusili, oziroma njihovim povojnim rodovom se še danes precej pozna, da ne vedo točno, za kaj vse dejansko gre pri prepovedi ali javne ali celo zasebne rabe maternega jezika! Ob letošnji poslanici vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev Glorjane Veber ob svetovnem dnevu maternega jezika lahko tudi preberemo, da gre pravzaprav za jezik odraščanja iz skupka živih celic pa do odrasle osebe. Med drugim je tudi zapisala, da se ne začne z besedo, ne z abecedo, slovnico ali pravilno izgovorjenim stavkom. Vznikne v bližini srca, ko smo še brez imena in čutimo ritem telesa matere, ki nas pod njim nosi. Predvsem pa slišimo njen in njenih bližnjih glas. Ta je jezik, kot vrata med zunaj in znotraj. In med drugim nadaljuje: vsaka generacija prejme drugačen jezikovni kod, zato materni jezik ni le sredstvo sporazumevanja, je eksistencialni fenomen, ki presega golo uporabnost. In se zato ne bi smeli bati algoritmov, ki znajo napovedati naslednjo besedo, nič pa ne vedo in povedo o tišini, iz katere beseda nastane. Sicer pa poslanico gospe Veber najdete na mreži, kjer med drugim sklene, da »prihodnost jezika ni zapisana v tehnologiji, temveč v naših odnosih do sebe, do drugih in do maternega jezika«. Zanimalo nas je, kaj o omenjenem povodu za svetovni dan maternega jezika – torej tudi o zastavitvi življenja zanj in o njegovem pomenu pravi predstojnik oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Hotimir Tivadar. FOTO: Hotimir Tivadar VIR: Lojze Grčman https://si.aleteia.org/2023/02/08/kaj-sem-vprasal-profesorja-ki-sem-ga-srecal-po-20-letih/

Saksofonistka Betka Bizjak Kotnik je ena nabolj uveljavljenih in največkrat nagrajenih slovenskih glasbenic. Betka Bizjak Kotnik je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Matjažu Drevenšku, izpopolnjevala pa se je na Narodnem regionalnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v Franciji pri Jeanu-Denisu Michatu, kjer je prejela zlato medaljo in prvo nagrado za izvajanje. Leta 2005 je končala specialistični študij saksofona v Ljubljani pod mentorstvom Matjaža Drevenška. Že leta 2000 je začela poučevati saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, takrat je začela igrati tudi v duu s pianistko Milanko Črešnik. Betka Bizjak Kotnik je prejela vrsto prvih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Sama, v komornih zasedbah in z orkestrom je prva izvedla več skladb slovenskih skladateljev: Janeza Matičiča, Bora Turela, Brine Jež Brezavšček, Urške Pompe, Nine Šenk, Jake Puciharja in drugih skladateljev. Poslušali bomo njeno igranje v delih: Solo iz Suite za altovski saksofon in klavir Pavla Šivica, Divertimento za altovski saksofon in klavir Rogerja Boutryja, Dan za dnem za dva altovska saksofona Urške Pompe in skladbo Rasch/Hitro Franca Donatonija za kvartet saksofonov, umetnica pa bo o izvajanju komorne glasbe tudi govorila.

"Raziskovanje razuma je prijetno in koristno," je prvi stavek v Uvodu k delu Razprava o človeškem razumu (1689, slovenski prevod 2025-26, Slovenska matica) Johna Locka (1632–1704). Gre za eno najbolj prelomnih del v zgodovini filozofske misli, v katerem Locke raziskuje izvor, meje in obseg človeškega znanja oziroma vednosti. Ob opozarjanju na nevarnosti dogmatizma si je ta angleški mislec v tem delu nenehno prizadeval za doseganje intelektualne odgovornosti, ki nam bo omogočila, da se ne le otresemo in znebimo političnih, religioznih in intelektualnih pritiskov, predsodkov ter mnenj, ampak da tudi prevzamemo svojo vlogo kot racionalni ljudje, ki uporabljamo razum, da nas ta vodi k najboljšemu možnemu življenju. Locke je sicer izhajal iz empirističnih izhodišč in tako izpodbijal takrat uveljavljeni kartezijanski racionalizem, osnovan na tem, da so nekatera izkustva in koncepti mišljenja podedovani. Locke je to zavrnil z negacijo vrojenih idej ter ob tem poudarjal vlogo izkustva pri pridobivanju spoznanj. Tako je tudi postal splošno znan s pojmom tabula rasa, po katerem se vsak človek rodi kot nepopisan list. Več o omenjenem monumentalnem filozofskem delu in tem filozofu pa v pogovoru s prof. dr. Božidarjem Kantetom, ki je delo prevedel ter k njemu napisal tudi spremno besedo.

Mudimo se na severnem robu Galije, ki ga oddavna poznamo pod imenom Belgija. V prejšnji oddaji ste lahko slišali izvirna dela njihovih najbolj osrednjih glasbenih ustvarjalcev prejšnjega stoletja in že iz tega ste lahko začutili, kakšno spoštovanje tamkajšnji skladatelji gojijo do te godbe. Tokrat bomo nekako ibersko nastrojeni, saj bomo za začetek predvajali presunljivo skladbo Guernica Flamca Jana Haderamanna, v nadaljevanju pa še skladbo s španskim naslovom Reminiscencia Gitana Valonca Andréja Waigneina. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom našega starega znanca Jana Van der Roosta.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo nastopajo tako študenti kot tudi profesorji akademije. 13. januarja 2025 je koncert oblikoval Godalni ansambel Akademije za glasbo s klarinetistom Jožetom Kotarjem, glasbeniki pa so predstavili pisan spored treh del za tri različne komorne zasedbe: WITOLD LUTOSŁAWSKI: PLESNI PRELUDIJI ZA SOLO KLARINET, TOLKALA, HARFO, KLAVIR IN GODALA RICHARD STRAUSS / RUDOLF LEOPOLD: METAMORFOZE ZA GODALNI SEPTET JEAN RENÉ FRANCAIX: TEMA Z VARIACIJAMI ZA KLARINET IN 11 GODALCEV

Brane Senegačnik: Mistični pejsaži, Tjaša Mislej: Ocean na steni, Paul Blaha: Iskanje sledi. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Ana Geršak in Iztok Ilich.

Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, natančneje: iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Kotli so vas v Istri, ki se je pred leti že skoraj v celoti izpraznila, v zadnjem času pa ponovno oživlja, vendar predvsem na račun turizma. Vas je danes na Hrvaškem, ker pa je na etnično mešanem ozemlju, je v preteklosti del kulture njenih prebivalcev predstavljalo tudi slovensko pesemsko izročilo, katerega del je ohranjen v zvočnih zapisih Glasbeno narodopisnega instituta. Leta 1998 je institut izdal zgoščenko s pesmimi nekdanjih prebivalcev vasi Kotli, ki so ohranjali spomin na dom skupaj z izročilom, posnetki pa so v letu 2024 postali tudi del spletne digitalne zbirke instituta.

Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 199

Glasbena medigra.

Pesnica in pisateljica Ana Porenta v predlani izdani pesniški zbirki z naslovom zaTišje tenko prisluškuje sebi in naravi, na misel ji prihajajo spominski utrinki in vse to občuteno preliva v poezijo. Zbirka je razdeljena na pet pesniških sklopov, osrednji ima naslov praBit. Igralka Maja Sever, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026.

Jazz festival Glasbena ponujanja v Velenju poteka vzporedno z jazzovsko kliniko. Program festivala je zasnoval Jure Pukl in nanj povabil celo vrsto najboljših sodobnih jazzovskih glasbenikov. V nocojšnji oddaji bomo glasbeno ilustrirali festivalski program ter poslušali glasbo pevke Lauren Henderson, kitarista Alexa Goodmana, trobentača Duana Eubanksa ter saksofonistov Tineke Postma in Willa Vinsona.

Izvajalca: Petra Vidmar, marimba, in Izidor Erazem Grafenauer, kitara.