Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem.
Prevajalka Jana Unuk,
interpret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2025.