Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Sebastiana in Emanuela Bacha v prvem, Mendelssohna, Leopolda Mozarta in Smetane v drugem ter Beethovna, Debussyja, Richarda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Mercadanteja in Nováka v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Eli Škaler je doma iz Župeče vasi, že četrto leto pa v Pragi študira umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi. Na naših radijskih valovih smo jo pred časom spoznali kot prevajalko - prevedla je izbor pesmi Jana Skácla, tokrat pa se predstavlja kot avtorica s kratko pesmijo z zgovornim naslovom. Interpretka Mila Peršin, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vračamo se na začetek februarja, ko je v uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani zazvenel koncert ob začetku 12. koncertnega cikla Komornega zbora DEKOR, ki je potekal v okviru sakralnega abonmaja. Zbor je pod vodstvom dirigenta Petra Novaka Smoliča stopil v novo desetletje svojega delovanja in ga pospremil z naslovom Slišite mojo ljubezen – pot k luči in miru.

Razmerje med politiko in umetnostjo je ena osrednjih rdečih niti dela interdisciplinarne umetnice Jasmine Cibic, ki jo zanimajo predvsem mehanizmi mehke moči ter obdobja političnih in ideoloških prelomov. S prepletom tovrstnih vprašanj nas je zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Pogosto izhaja iz dokumentarnega gradiva, vendar ga presnovi v novo celoto, ki ne pripoveduje toliko o določenem času, kot razkriva širše mehanizme ideologij. Z umetnico se pogovarja Iza Pevec. Mojster zvoka: Vito Plavčak.

Oddaljene zvočne svetove bomo tokrat posvetili šamanom, ljudem, ki zaradi svojih izjemnih sposobnosti zavzemajo posebno mesto v svojem okolju. Od kraja do kraja se razlikujejo njihove naloge, načini delovanja, tudi položaj v družbi, skupno pa jim je to, da največkrat uživajo istočasno strah in spoštovanje, saj so tisti, ki lahko od duhov prednikov ali zaveznikov izprosijo pomoč za posameznika ali skupino ljudi, ki jo potrebuje. Tako so šamani lahko zdravilci, priprošnjiki, svetovalci, prerokovalci … Zahodni raziskovalci so jim posvetili že veliko časa in pozornosti, vendar njihove prakse ne bodo nikoli v celoti razumljive, saj večji del njihovih znanj in pogledov na svet ostaja skrit nepoklicanim. V tokratni oddaji bomo slišali nekaj primerov šamanskih obrednih pesmi z različnih koncev sveta – od Sibirije pa do Južne Amerike.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Gruberjeva palača v Ljubljani bo postala prostor povezovanja z javnostjo, izobraževanja, mednarodnega sodelovanja in strokovnega dialoga, je ob pridobitvi novih prostorov Zavoda za varstvo kulturne dediščine povedal generalni direktor Jernej Hudolin. Gruberjeva palača je postala srce njihovega delovanja. V oddaji tudi o razstavi ob 100. obletnici rojstva Bogdana Borčića. V Jakčevem domu Dolenjskega muzeja Novo mesto je na ogled razstava del Dušana Kirbiša Mundi paralleli. Koroški kulturni dnevi so v Ljubljano prinesli del kulturnega ustvarjanja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Začel se je Mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore.

Glasbena medigra.

11. februarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Posneto leta 2016.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Izbor posnetkov s sklepnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass. 9. novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji združili moči člani dveh eminentnih komornih zasedb – Trobilnega kvinteta SiBrass, ki je že desetletje in pol eden najvidnejših komornih sestavov na Slovenskem, in Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki v sedanji zasedbi vztraja že 35 let. Glasbeniki so izvedli zanimiv in slogovno raznolik spored sodobnejših del, nastalih bodisi za trobilni kvintet, kvartet saksofonov ali pa za združeno zasedbo obeh ansamblov. Spored je tvorila glasba Daniela Schnyderja, Phila Woodsa, Nine Šenk, Tomislava Uhlika, Milka Lazarja, Leona Firšta in Matjaža Drevenška, sicer tudi ustanovnega in še vedno aktualnega člana Zagrebškega kvarteta saksofonov, ki je imel na omenjenem koncertu še nekoliko občutnejši slovenski pridih s sodelovanjem saksofonista Jana Gričarja.

Stanisław Ignacy Witkiewicz (1885–1939) – splošno, predvsem na Poljskem, znan tudi kot Witkacy – danes velja za enega najpopularnejših poljskih avtorjev z začetka 20. stoletja. Ta poljski pisatelj, esejist, slikar, filozof, dramatik in fotograf je bil dejaven pred prvo svetovno vojno, v medvojnem obdobju, pa tudi po njej. Konec dvajsetih let 20. stoletja je med drugim napisal roman Slovo od jeseni (1927, slovenski prevod 1994, Cankarjeva založba). Že v tem romanu, ki pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu mladega dekadentnega Athanasiusa Bazakbala, Witkiewicz popisuje eksperimente z drogo. Tej temi pa pozneje posveti celotno knjigo z naslovom Narkotiki (1932, slovenski prevod 2009, LUD Šerpa). To knjigo je začel pisati po letih eksperimentiranja z jemanjem narkotikov v umetniške namene, predvsem zaradi opazovanja njihovega vpliva na način slikanja. Najintenzivneje je z narkotiki eksperimentiral med letoma 1928 in 1931, pozneje pa skoraj ne več. Prvotni naslov dela je bil Nikotin – Alkohol – Kokain – Pejotl – Morfij – Eter, in to so tudi substance, s katerimi je avtor eksperimentiral in o njih pisal. Slovenski prevod vsebuje osrednje štiri Witkiewiczeve spise o nikotinu, alkoholu, kokainu in pejotlu. Tu objavljamo odlomek iz poglavja o zadnjem. Prevajalka Jana Unuk, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«

Miha Mazzini je mojster kratke zgodbe in eden redkih sodobnih slovenskih avtorjev, ki je napisal roman o izbrisu (Izbisana, 2014). Zato ne preseneča, da je že leta prej napisal Zelo preprosto zgodbo, presunljivo kratko zgodbo o migrantski, očetovski usodi in formi mentis naše civilizacije. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Iva Babić, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2007.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Izvajalca: Peter Napret, violina in Janja Brlec, citre