Doris Mühringer sodi v generacijo mladih literatov in literatk, ki jih je v petdesetih letih prejšnjega stoletja na Dunaju zbral okrog sebe književnik Hans Weigel. V njegovih antologijskih zvezkih Glasovi časi so doživele prve objave vse najpomembnejše avtorice sodobne avstrijske literature: Ingeborg Bachmann, Ilse Aichinger, Marlen Haushofer, tudi Doris Mühringer, ki ni bila nikoli tako na očeh javnosti kot njene kolegice.
V Gradcu, kjer je bila rojena leta 1920, je v premožni družini preživljala idilično otroštvo, toda ko je oče bankrotiral, so se preselili na Dunaj, kjer se devetletna Doris ni mogla zares vživeti. Po vojni se je preselila v Salzburg in se le s težavo prebijala skozi življenje. Delala je kot tajnica pri različnih podjetjih, prevajala iz angleščine, lektorirala za različne založbe. Ko je na enem od branj po naključju srečala Weigla, jo je ta pregovoril, da se je vrnila na Dunaj. Njen opus ni obsežen, v letih od 1957 do 1984 je objavila štiri pesniške zbirke, a v njem se kaže močna pesniška osebnost. Prejela je vse pomembnejše literarne nagrade in priznanja. Nekaj njenih pesmi je izbrala in prevedla Lučka Jenčič.
Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar,
glasbena oprema Cvetka Bevc,
zvok in montaža Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker,
urednica oddaje je Tesa Drev Juh,
produkcija 2015.