Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Saltarello za ples ob imenovanju grofa Orlanda Simoneja Molinara Barriera Fabrizzia Carosa, Concerto grosso v F-duru, op. 3/4 Georga Friedricha Händla, Mazurka za klavir št. 26 v cis-molu, op. 41/1 Frédérica Chopina, Divertimento za godala v F-duru, K. 138 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Kvintet v d-molu, op. 68, št. 3 Franza Danzija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v Ljubljani in v neposrednem prenosu na Arsu lahno zvečer poslušate koncert alumnov in profesorjev Akademije z motom "V duhu Beethovna". Odlična zasedba - zaigrali bodo Matic Kuder, Miha Mitev, Andrej Žust, Tanja Sonc, Maja Rome, Eldar Saparayev in Zoran Marković - bo izvedla skladateljev Septet v Es-duru, op. 20. Irena Z. Tomažin, pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, je decembra izdala ploščo Another Crying Game in na podlagi pesmi z nje ustvarila tudi gledališko-glasbeno predstavo Še ena igra solz. Po treh decembrskih izvedbah umetnica danes nadaljuje z dodatnimi uprizoritvami v Gledališču Glej.

Na sporedu Sekstet za godalni kvartet in rogova v Es-duru, op. 81b Ludwiga van Beethovna v izvedbi Dunajskega komornega ansambla in Melanholična serenada za violino in orkester v b-molu, op. 26 Petra Iljiča Čajkovskega z violinistko Midori v solistični vlogi.

Pesnik, pisatelj in prevajalec Tomica Bajsić je bil rojen v Zagrebu leta 1968. Za zbirko Južni križ, iz katere je izbrana pesem s prvim verzom Robi, kaj vidiš iz svojega mraka?, je prejel nagrado "Goranovo proljeće" leta 1998. Nastala je po koncu vojne na Hrvaškem, v kateri je pesnik sodeloval kot pripadnik specialnih enot, in pripoveduje o globoki pesnikovi prizadetosti ob izkušnji vojnega nasilja. Prevajalec: Ivan Dobnik; interpretira: dramski igralec Gregor Gruden; produkcija 2015.

Na sporedu Pet lahkih skladb za klavir štiriročno Igorja Stravinskega, Gesualdo Suite Stevena Verhaerta, Trije stavki za klavir in flavto Jehana Alaina, suita iz baleta Ljubezen čarovnica Manuela de Falle, Andaluza št. 5 iz niza 12 Španskih plesov Enriqueja Granadosa, Tri skladbe v starem slogu za godalni orkester Henryka Goreckega, Fuzzy bird sonata Takašija Jošimacuja in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V prvi oddaji predstavljamo zgodbo o dveh profesorjih, ki sta si bila nasprotnika, tekmeca, celo sovražnika, ki sta svoj nedokončan dvoboj prenesla tudi na rodove njunih naslednikov. To sta bila Slavko Osterc in Lucijan Marija Škerjanc.

Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kako je skupno delo prepoznavanja po večini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice: mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, prostovoljki Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert, bo tokrat opisala pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze

Sopranistko Olgo Gracelj predstavljamo kot koncertno pevko v samospevih s klavirskim triem in pesmih z orkestrom. Ena najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk Olga Gracelj je bila dolgoletna solistka ljubljanske operne hiše. Odlikoval jo je zelo lepo oblikovan, svetlejši lirski sopran, z velikim glasovnim obsegom in s temeljito izpiljeno vokalno tehniko. Poleg obsežnega opernega poustvarjanja je izstopala tudi kot koncertna pevka, saj je nastopala v oratorijih, kantatah in drugih vokalno-instrumentalnih delih ter izvajala samospeve s klavirjem, komornimi zasedbami in z orkestrom. Sopranistko Olgo Gracelj bomo poslušali v izvajanju skladbe Oreh za glas in orkester Marjana Kozine, na besedilo Srečka Kosovela, izbora romanc Sergeja Rahmaninova iz njegovih pesemskih zbirk in samospeva Maja in morje Demetrija Žebreta na verze Alojza Gradnika.

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.

Predvajamo izbrani deli z Novoletnega koncerta Deželnega mladinskega pihalnega orkestra avstrijske Štajerske, ki je 6. januarja 2017 v koncertni dvorani Stefaniensaal graškega Kongresnega centra nastopil pod vodstvom Wolfganga Juda in Mira Sajeta. Najprej Fantazijske variacije na Paganinijevo temo plodovitega in priznanega ameriškega glasbenega ustvarjalca Jamesa Barnesa, potem pa še skladbo z naslovom Sakura – variacije na japonsko ljudsko pesem, ki jo je zložil avstrijski pozavnist in skladatelj Siegmund Andraschek.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava del Zmaga Lenardiča z naslovom Pressure /Pritisk. Lenardič je prejemnik nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo v letu 2025. V oddaji tudi o razstavi Divja 70. leta na Koroškem, ki je na ogled v k & k centru v Šentjanžu v Rožu. Med drugim skušajo z njo odgovoriti na vprašanje, kako je slovensko študentsko in mladinsko gibanje na pobudo revije Kladivo v 70. letih prejšnjega stoletja ugovarjalo koroški nemško-nacionalistični manjšinski politiki.

Februarja 2025 je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert Ansambla saksofonov 96 in Studia za tolkala Akademije za glasbo z gosti. Glasbeniki so nastopili kot del cikla Tutti, združeni v orkester, ki je nastopil pod vodstvom dveh dirigentov – Mihe Rogine in Aljaža Sečnika, izvedel pa je dve orkestrski deli v priredbah za ta sestav: uverturo Sen kresne noči, op. 21 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta.

Aleš Jelenko: Socialna omrežja, Tone Partljič: Voranc, Semira Osmanagić: Za nagrado. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Milan Vogel in Marija Švajncer.

Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Anton Lajovic in Demetrij Žebre sodijo med temeljne slovenske skladatelje dvajsetega stoletja. Njihov glasbena govorica je zazrta v tradicionalno glasbeno estetiko, vsak od njih pa je slovensko glasbeno zakladnico obogatil z izpovedno bogato umetnostjo. V oddaji predvajamo Koncert za fagot in orkester Lucijana Marije Škerjanca, Tri skladbe za veliki godalni orkester Emila Adamiča, Adagio Antona Lajovca in Prebujenje Demetrija Žebreta.

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković. https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/alumni-in-profesorji-v-duhu-beethovna-akademija-za-glasbo-in-program-ars-z-novim-ciklom-koncertov/772051

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Glasbena medigra.

Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.

Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 3. februarja bo z zasedbo BeatTrio nastopil v Ljubljani.