Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Operni iztek četrtkove jutranjice poleg takšnih ali drugačnih opernih tehnikalij prinaša tudi antropološki, literarni, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

V Komornem studiu predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka s pomočjo pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz takšne avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

Glasbena medigra.

Zoí Karélli (1901-1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najbolj zanimivih osebnosti novogrške književnosti preteklega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli obsega dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva ženska članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

Poleti leta 1943 se je Richard Strauss vrnil v Garmisch. Globoko pretresen zaradi poznejšega uničenja Münchenskega narodnega gledališča oktobra istega leta se je še naprej zagrizeno posvečal skladanju. Prva sonatina ga je spodbudila, da se je lotil še enega dela za enako zasedbo, pisati pa je začel v začetku leta 1944. Ob upoštevanju teh okoliščin – zlasti njegovega vse slabšega osebnega odnosa z nacističnimi oblastmi – je naravnost presenetljivo, da je novo delo, Sonatino št. 2 v Es-duru, kljub vsemu podnaslovil »Vesela delavnica«. Naslovna stran nosi še en zapis, ki dodatno razkriva Straussova čustva in misli v tem obdobju: »Duhu božanskega Mozarta ob koncu življenja, polnega hvaležnosti.« Strauss je Mozarta vselej globoko častil in ustvarjalni proces takšne poklonitve velikemu predhodniku mu je moral predstavljati učinkovito tolažbo pred politično stvarnostjo, ki ga je obdajala.