Nočni program nacionalnega radia bomo začeli s ponovitvijo oddaje Obrazi sosednje ulice. Gostja Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan je doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v preučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Sledil bo pogovor z Mariborčanom Iztokom Kočevarjem, ki je septembra lani kolesaril od Maribora do Carigrada. Namen 10-dnevnega nekaj več kot 2000 kilometrov dolgega podviga je bil dobrodelnost. Na poti in tudi po njej je namreč zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin, ki se bodo februarja brezplačno udeležili tabora za nadarjene učence Zveze prijateljev mladine Maribor. Med drugo in tretjo uro pa prisluhnite še oddaji Glasbeni radiogram. Skupina De Vu s svojo iskreno energijo, spevnimi melodijami in svežim zvokom vse bolj opozarja nase.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Na duhovnih vajah za najstnike sem izvedel zanimiv poskus. Tik preden so prvo jutro navalili na priljubljen lešnikovo-čokoladni namaz, sem jim pod obraz pomolil izjavo o škodljivosti taistega namaza za zdravje. Drobni tisk so seveda z naglico preskočili, takoj podpisali in se lotili sladkega greha. Seveda zato niso videli zanke, ki se je poleg slame o potencialnih reakcijah skrivala v drobnem dopisu: da se namreč s podpisom odpovedujejo kosilu. Morali bi videti osuple obraze, ko so opoldne na mizi pred seboj dobili samo kruh in vodo. Čeprav nevede so svoje kosilo prodali za sladki namaz. Seveda so mi potem tisto podpisano pogodbo takoj izvlekli iz rok in jo pred mojimi očmi raztrgali. Vse, da bi prišli do kosila, do ljubega kruhka, v imenu katerega so malo prej nekaj, česar niso poznali, z vso vehemenco podpisovali. Poskus je uspel, čeprav bi veliko raje videl, da ne bi. Rezultat me je dokončno šokiral. Če sem prej še mislil, da smo tudi v kriznih časih vendarle sposobni kritičnega razmišljanja, sem uvidel, da se nazadnje vse ustavi pri fiziki, pri konkretnosti človekovega trebuha. Menda so na tak način Egipčani prepričali Izraelce, da so ostali v domovini suženjstva. Ko so jim dajali opravila, ki jih nihče ni maral, ko so jih obravnavali kot živali, ko so jim nazadnje klali otroke, niso zbežali iz te grozljivosti, niti se jim niso uprli, niso povzdignili svojega glasu. Ne, za kumarice in čebulo so prodali svojo prihodnost, varnosti in gotovosti so prostovoljno prepustili svoje dragocenosti, svoje vrednote so prodali za pest orehov. Tako so ostali tam, kjer so bili, sužnji pod svobodnim soncem, pili so kri svojih otrok in si basali čevapčiče v goltanec. Suženj si namreč takrat, ko se namesto za tisto, kar je prav, odločiš za tisto, kar ti bolj koristi. Pa četudi so razlogi za to še tako tehtni. In tega je danes tule pod Alpami morda še več kot tiste dni v Egiptu. Saj nekako razumem. Svet nas je navadil živeti v vati, v udobni varnosti. In vate se človek hitro razvadi. Poleg vsega vata veliko stane. Vedno več. Ne pravim, da med nami ni več nič svetega, ne, nismo zlobneži, nismo svetoskrunci, nasprotno, prepričan sem, da je v nas nekaj velikega, lepega, zlatega in svetlega. Dejal pa bi, da so naše vrednote kot ptice zaklenjene v zlate kletke utilitarizma. Ničesar, kar ni v našo korist, ne bomo počeli, za nič, kar bi nam lahko škodilo, se ne bomo borili. Vendar prav ta strašljiva pasivnost naše načrte, dejanja in življenje spravlja v tiho nezadovoljstvo, skrito nekje zadaj, globoko v nas, v tišini pred večernim počitkom, ko ugasnejo zasloni in luči, tako prikladni, da zamotijo vtis o človekovi bedi. Človek, ki nima ničesar, za kar bi se boril, tudi nima pravega smisla. Zato je razmislek o tem, za kaj se bomo v svojem življenju borili, za kaj bomo zastavili svoje ime in svoje življenje, če bo treba, nujen za obstoj človeka. In ta razmislek ne bo nič kaj kompliciran, toliko bolj težak pač. Vendar bo dovolj že to, da bi bili ob težavah in vprašanjih, ki nam jih na pladnju vsakdanjika nosijo tako mediji kot naši otroci, sposobni druge besede. Prve, pri kateri se zmotimo, in druge, v kateri priznamo svojo napako.

Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi!

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Asist. Miha Zabret nas bo odpeljal v svet laringealne senzorične nevropatije. Pripravlja: Mojca Delač.

Prometne informacije

Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.

Dober krompir izbiramo v februarju, pravi gost četrtkovega Svetovalnega servisa, agronom Davor Špehar. Pravzaprav je februar čas tudi za izbiro drugih semen za dobro zelenjadarsko sezono, pa čas za setev za prve domače sadike in za prva opravila v rastlinjaku in na vrtu. Naštetemu lahko dodate še svoja vprašanja, povezana z zelenjavnim vrtom, sprejemamo jih na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega. Nanje odgovorimo v Svetovalnem servisu ob pol devetih.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Se spomnite legendarne glasbene skupine Šok? Danes lahko poslušamo Dixie Šok Band, ki je pravzaprav podskupina ansambla Šok. Da je dobra volja najbolja, boste izvedeli v prihodnjih minutah, in da jo vedno znova lahko pričara glasba, vam bo raložil tokratni gost Lucije Fatur klarinetist Iztok Pečar.

Bolezen kože vitiligo se zdi redka bolezen, a prizadene približno en odstotek prebivalstva. Zakaj so bolniki kljub temu pogosto nevidni? Zakaj mnogi bolezen skrivajo? Kakšno psihično breme prinašajo vidne spremembe kože? V Ultrazvoku tokrat o vitiligu: osebna izkušnja bolnice, miti in stigma ter nove možnosti zdravljenja. Sodelujeta: gospa Nika Vrbinc Mihelič, bolnica z vitiligom, in dermatologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki: - Zdravstveni dom Idrija s prenovljenim laboratorijem, izboljšuje se tudi kadrovska slika. - Občina Izola je po referendumski zavrnitvi občinskega prostorskega načrta pripravila nov predlog tega prostorskega akta. Največ pripomb občanov namenjenih pozidavi ob morju in parkiranju. - Hrami - svetost kraškega podzemlja: dokumentarni film, ki razkriva globoko povezanost človeka z jamami; premiera v Lipici.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kdo so posamezniki, ki so s svojim ustvarjanjem skozi desetletja ali pa s stvaritvami zadnjih treh let zaznamovali slovensko kulturo in družbo? Kako gledajo na svojo pot, svoje delo, in kakšen odnos imajo do sveta? Dobitnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo - plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter arhitektu in industrijskemu oblikovalcu Saši Mächtigu -, pa tudi šestim prejemnikom nagrad Prešernovega sklada, namenjamo četrtkov Studio ob 17h.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ker Laž nima več veljave, si omisli moža Prilažiča … Pripoveduje: Frane Milčinski - Ježek. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.

Prvi četrtek v mesecu je čas, ko vam predstavljamo glasbo iz bogatega arhiva Radia Slovenija. In ker je mesec februar mesec kulture, vam tokrat predstavljamo moško vokalno zasedbo, ki od ustanovitve leta 1951 velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel - Slovenski oktet. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe, tokrat pa vam v posluh ponujamo arhivske posnetke iz različnih obdobij delovanja zasedbe. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Med literarnimi veličinami ima francoska pisateljica, dramatičarka, novinarka ter filmska in gledališka režiserka Marguerite Duras (1914-1996) prav posebno mesto, saj je z razmeroma obsežnim opusom, ki šteje približno štirideset knjig, petnajst filmov, ducat gledaliških iger in priredb, njena dela pa so prevedena v štirideset jezikov, neizbrisno zaznamovala podobo romanesknega, gledališkega in filmskega zemljevida dvajsetega stoletja. Kratek pregled ustvarjanja te velike in vsestranske francoske umetnice 20. stoletja je pripravila Mateja Petan, ki je tudi prevedla odlomek iz zbirke pisateljičinih esejev Pisanje. Odlomek iz romana Moderato Cantabile je prevedel Stane Ivanc, odlomek iz romana Ljubimec pa Gitica Jakopin. Interpretirajo Draga Potočnjak, Tjaša Železnik in Brane Grubar, vezno besedilo bere Ana Bohte, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Miha Jaramaz in Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.