Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, esejist in prevajalec Uroš Zupan (1963), ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen, je izdal več pesniških zbirk. Posebno mesto med njimi pa ima zbirka Nafta (2002), v kateri avtor v poezijo vpelje ironijo in v kateri se združujeta visoko in nizko. A za pesem V milini ni prepadov, ki je bila objavljena v tej zbirki, to ne velja. Gre za izrazito bivanjsko pesem, brez ironije, a z veliko občutljivostjo za življenje. Interpret Boris Juh, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, produkcija 2006.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V svojem prekratkem življenju je Felix Mendelssohn ustvaril res obsežen glasbeni opus. A ni le komponiral, temveč se je ukvarjal še s številnimi drugimi, bolj ali manj po večini glasbenimi dejavnostmi. 26. maja 1833 je na primer vodil prireditev na glasbenem festivalu v Düsseldorfu s takim uspehom, da so ga imenovali za direktorja novega gledališča. A je zaradi nesoglasij z vodstvom odšel v Frankfurt ter tam prevzel vodenje zbora sv. Cecilije. Bivanje v Frankfurtu je Mendelssohnu omogočilo tudi drugo prijateljsko srečanje s skladateljem Gioachinom Rossinijem. Medtem pa je skočil še na tretji obisk v London.

Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V zadnjih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila dopisnica Maja Derčar.

Italijanski renesančni skladatelj Pierluigi da Palestrina je zapustil bogat opus del: 105 maš, 68 oratorijev, približno 140 madrigalov in več kot 300 motetov. Posebno pozornost je namenjal besedilu maš. Objavil jih je v trinajstih zvezkih, številne je posvetil Devici Mariji. Med njimi je tudi štiriglasna Missa de Beata Virgine, ki je bila prvič objavljena leta 1567. Delo predstavlja mladinski zbor Jeunesses musicales.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladateljev muzikal za mladino z naslovom Čudežno drevo, ki je nastal leta 2007.

Kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica se je s 76. Berlinala vrnil z eno izmed štirih nagrad, ki jih uradna žirija podeljuje kratkim filmom v tekmovalnem programu – kandidaturo za nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po enem najbolj politično napetih Berlinalov v zadnjih letih, ki razkriva širšo razdeljenost evropskega političnega in kulturnega prostora glede Izraela in vojne v Gazi, so se v medijih sicer v zadnjih dneh pojavila tudi ugibanja o razrešitvi direktorice festivala Tricie Tuttle. Napovedujemo filmski program festivala Rdeče zore in retrospektivo filmov Wernerja Herzoga, enega najpomembnejših in najbolj samosvojih avtorjev novega nemškega filma v Slovenski kinoteki. Ocenjujemo bolnišnični triler Junakinja, ki spremlja adrenalinski dan mlade medicinske sestre.

Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. Posneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pravijo, da je preteklost tuja dežela, v kateri ljudje mislijo in ravnajo drugače od nas. Zato si, globlje ko gremo v zgodovino, težje predstavljamo, kako je tam oziroma takrat pravzaprav potekalo življenje. Vzemimo, na primer, čas, ko so našim krajem vladali rimski cesarji, obdobje nekako od sredine prvega do sredine petega stoletja, torej. Ko arheologi odkopljejo kako razbito oljenko, počeno amforo ali ostanke hipokavsta, si najbrž še lahko zamislimo, kako so si Rimljani razsvetljevali temne noči, kako so pili vino ali se ogrevali v dolgih zimskih mesecih, precej težje pa si tedanje življenje predstavljamo s panoramske, ptičje perspektive. Težko je namreč misliti, od česa so prebivalci največjih rimskih mest na naših tleh, torej Emone, Celeje in Petovione, živeli, kako so bila ta mesta povezana med seboj in kako so bila vpeta v politične in ekonomske strukture imperija, kako so živeli ljudje, ki pač niso prebivali v velikih mestih, kateri kulti in rituali so, ne nazadnje, osmišljevali njihova življenja. Pa še lahko nadaljujemo … Je po tedanjih standardih Poetoviona veljala za bogato mesto? Koliko hrane, ki so jo potrebovali prebivalci Emone, so pridelali na poljih v bližini mesta? So bili Celjani po večini ljudje, ki so se v Savinjsko dolino preselili iz Italije, ali so bili v glavnem iz okolice in torej keltskega izvora? Ob takih vprašanjih predstavna moč naše domišljije hitro klecne in tu slej ko prej potrebujemo pomoč strokovnjakov, poznavalk in poznavalcev rimske dobe na Slovenskem. Ena najboljših je zagotovo arheologinja, dolgoletna raziskovalka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, dr. Jana Horvat. Kot avtorica, soavtorica ali urednica se je podpisala pod več kot 10 monografij in celo kopico znanstvenih člankov o rimski dobi na Slovenskem, ki nam, vzeti skupaj, v živih barvah naslikajo podobo te, oddaljene preteklosti naših krajev. Nekaj fotografij, ki nam bodo to preteklost približali, smo v pogovoru z dr. Horvat posneli tudi v tokratnih Podobah znanja.

Predvajali bomo posnetke koncerta iz Velike dvorane Romunskega ateneja v Bukarešti. Na njem sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki habanere« Mauricea Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georgea Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s skladbo »Tzigane« Mauricea Ravela.

Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, leta 2009 preminulega umetnika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. V Bežigrajski galeriji 2 so trenutno na razstavi V svetlobi življenja predstavljene večinoma doslej neznane risbe, skice za slike, slike močnih barv v dinamičnih kompozicijah in prvič leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Klavdij Zornik je z zadržano občutljivostjo odslikaval spomin na dogodke iz mladosti, na trpkost doživetih občutij, opozarjal na simboličnost dojemanja človekovega bivanja in poudarjal pomembnost zavedanja danosti življenja, je zapisal kustos razstave Miloš Bašin.

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas v družbo Haydnove glasbe, njegove Terezijine maše/Theresienmesse. Posnetek je nastal julija lani v župnijski cerkvi v Stainzu v Avstriji v okviru Festivala Styriarte. Nanj so se ujeli: Zbor Arnolda Schönberga in Festivalski orkester ter solisti: sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli, mezzosopranistka Maria Hegele, tenorist Aco Biščević in baritonist Damien Gastl: vsi pod dirigentskim vodstvom Michaela Hofstetterja.

Miha Pintarič je profesor francoske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti – velik poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature -, prevajalec, pesnik in esejist, dobitnik Rožančeve nagrade za zbirko esejev Dvojni presledek. Objavil je že devet pesniških zbirk v slovenščini, nekatere pa tudi v tujih jezikih. Najnovejša, objavljena lansko leto ima naslov Demoni so padli in iz nje smo izbrali nekaj pesmi. "Pintarič nas tudi tokrat očara z duhovitostjo, lucidnostjo, erudicijo in jezikovno spretnostjo, še bolj pa z odkritostjo, s katero opisuje senčne strani bivanja." Tako beremo na platnici knjige. Igralec Gašper Lovrec, Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.

Benny Bailey je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in Švedskem.

Izvajalka: Petra Vidmar, vibrafon