Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

O spominih z nekdanjih zimskih Olimpijskih iger bomo govorili z nekdanjo alpsko smučarko in dobitnico olimpijske medalje Alenko Dovžan in olimpijsko prvakinjo v smučarskih skokih Uršo Bogataj Križnar. Pravkar se namreč začenjajo letošnje Olimpijske igre, ki združujejo vrhunski šport, nepozabne zgodbe, trenutke slave in tudi razočaranj. Zanimivo bo slišati, kakšni so pritiski na športnike, njihova pričakovanja in kakšen pomen ima olimpijski duh danes ter kako se vrhunski šport skozi leta spreminja. Z izjemnima gostjama se bo pogovarjala Špela Močnik Paradiž.

Meglen, zaspan zimski dan. Ravno pravšnji za enolončnico iz največjega fižola na svetu – laškega fižola. Ker ga je treba nekaj ur pred kuhanjem namakati, imata kuharja medtem čas, da pripravita sladico. Poleti sta pridno nabirala borovnice, jih hranila v zamrzovalniku, danes pa bosta iz njih spekla slasten »štrudelj« po babičinem receptu.

Magazinska oddaja Italijansko je popotovanje po Italiji, spoznavanje njenih lepot, in globoko zakoreninjene tradiciji. Gre za edinstven, večplasten pogled na vsakdanje življenje sodobne Italije.

Pogovor z izjemnim intelektualcem, dramaturgom in legendarnim urednikom pri Mladinski knjigi, Aleksandrom Zornom, je prava poslastica za pozornega gledalca. Povod zanj je njegova avtobiografija z zapletenim naslovom Neumno kakor kakšno dejstvo, ki je nedavno izšla. Ob svoji življenjski zgodbi v vrhunskem literarnem slogu slika podobo tedanjega časa, ki se premika od zelo osebnih doživljajev šolskih let do občeslovenskega dogajanja, saj je bil Aleksander Zorn že zelo zgodaj vpet v kulturno in družbeno dogajanje in ga je tudi soustvarjal. Gledališče Glej, Škuc, Tribuna, Viba film, Mladinska knjiga – vse to so postaje njegovega delovanja. Nikoli se ni uklonil režimu in kljub pritiskom ni vstopil v partijo. Ohranil je pokončno držo svobodnega intelektualca z znatno mero ironije. Nekaterih znamenitih dogodkov se z gostiteljem Jožetom Možino dotakneta tudi med pogovorom, med njimi študentske provokacije, ko so pod besedilo Josipa Stritarja podpisali takratnega »patriarha« slovenske kulture Josipa Vidmarja, zaradi česar se je Zorn znašel na sodišču, tam pa ga je branila znamenita disidentska odvetnica Ljuba Prenner. Ali pa ko se je po pomoti znašel v Centralnem komiteju Zveze komunistov, kjer so režimski pesniki in profesorji čisto resno razpravljali o tem, da slovenski pesniki uporabljajo preveč besed. Tega se Zorn dobro spominja: »Povabili so vas na CK ZKS, kjer so bili tudi pisatelji, pesniki, profesorji s Filozofske fakultete, tema pa je bila, da v slovenski literaturi pisatelji in pesniki uporabljajo preveč besed, je to res? Ja, to je žal čisto res. Bilo je rečeno, da v slovenski poeziji nastaja smer, ki ji lahko rečemo inflacija besed.« Zorn se je edini uprl poseganju politike v pesniški jezik. V pogovoru sta se dotaknila tudi propadlega filma Dražgoška bitka, saj je nastajal v času, ko je bil Zorn dramaturg pri Vibi. Pomemben del njegove profesionalne kariere je bilo urednikovanje vi Mladinski knjigi, ko je v knjižno obliko spravil številna temeljna dela: tako Premike Janeza Janše kot Mojo resnico Janeza Drnovška in Bermanov dosje profesorja Aleksandra Bajta. Izjemno zanimivo je dogajanje ob izidu posameznih knjig, ko se je rada mešala tudi Udba oz. njeni ostanki. Sogovornika sta se ustavila še ob podobah preteklosti, ki jih obuja sedanja politična elita. Aleksander Zorn ostaja pronicljiv opazovalec dogajanja v politiki in kulturi, tudi kot pisatelj še ni zapisal zadnje besede. Voditelj: Jože Možina

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Namen produkcije dokumentarnega filma in intervjujev, povezanih s 14. kongresom ZKJ-ja in razpadom Jugoslavije, je ohraniti spomin na prelomne čase in akterje, ki so bili priča usodnemu dogajanju na kongresu v Beogradu. Odhod slovenske delegacije ZKS-ja s 14. kongresa je pomenil začetek dogodkov, po katerih ni bilo več možnosti za obstanek Jugoslavije. Začela so se prizadevanja za samostojnost. Proces osamosvojitve Slovenije pa se je začel že veliko prej, preden je prišlo do vojaškega spopada – z delovanjem v intelektualnih krogih, na glasbenem področju, v študentskih organizacijah itd. V ospredju dokumentarnega filma so slovenski udeleženi 14. kongresa ZKJ-ja in ter udeleženci iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Dokumentarni film bogatijo zanimivi arhivski posnetki dogodkov, ki se prepletajo z današnjimi posnetki krajev in ljudi.

V prvem prispevku naše oddaje vam predstavljamo lanskoletnega dobitnika madžarskega priznanja »Za narodnosti« Alojza Hanžeka, ki je bil desetletja dejaven na področjih ljudske kulture, rokodelstva in sadjarstva. V Števanovcih so na sredini januarja obeležili 40-letnico delovanja vrtca, ki ga je v preteklem obdobju obiskovalo več sto otrok. Slavje je potekalo v vaškem kulturnem domu. Pred 80 leti je umrl prvi poklicni prekmurski znanstvenik Avgust Pavel. Polihistor je bil tesno povezan tudi s slovenskim Porabjem, kar vam ponazorimo s pomočjo arhivskih fotografij. Ob koncu oddaje vas vabimo na prvi letošnji občni zbor gornjeseniškega prostovoljnega gasilskega društva, ki letos načrtuje razširitev gasilskega doma z garažo.

A Vendégem című adásban dr. Kolláth Annáról láthatnak portrét. V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret dr. Anne Kolláth.

Cmokci najdejo pladnje z ledom. Prav kmalu ugotovijo, da je led zelo mrzel. Da se ogrejejo, si vsak Cmokec natakne nekaj toplega.

Potok Črna. V samo osem kilometrov dolg vodotok je vtkana cela zgodba doline. Izvira visoko, skrit pod vasjo Podlom, na skoraj 900 metrih nadmorske višine. Tam, kjer voda privre izpod korenin in kamna, v temni gozdni globini. Njegova pot ni dolga – a je razgibana. Pod izvirom se spusti skozi Krivčevo, kjer vanj priteče potok Volovljek. Pot nadaljuje mimo stare žage, skozi vasi Potok v Črni in Črna pri Kamniku, vse do Stahovice, kjer se izlije v Kamniško bistrico. Dolina, po kateri teče, je obrnjena proti vzhodu. Slovi po temnih kamninah – skrilavcih – po katerih je potok najverjetneje dobil ime. V teh plasteh so v 18. stoletju kopali glino – kaolin. Danes ostajajo le še brazde v zemlji. Nem spomin na čas, ko je industrija segla v najtišje predele narave.

Postavljanje mlinčka se hitro prelevi v napeto akcijo, saj Maja in Jaka naletita na delovno nesrečo v gozdu. Medtem Gregor v gostilni izve, da je Rok prenehal s treningi. Po akciji v gozdu se Majina popularnost začne dvigovati, na njena vrata pa potrka tudi Irena.

V novi oddaji Televizije Slovenija bomo z dopisniki po Sloveniji temeljito in vsebinsko predstavljali lokalno problematiko. Pojasnili bomo dileme lokalnih skupnosti in iskali rešitve za razvoj slovenskih občin.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?

Tudi danes pri Ani Marii Mitić ne manjka smeha, zagona in napetih trenutkov. Štirje pari merijo svojo besedno spretnost – a le eden bo uspešno sestavil osemčrkovno geslo!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Tarči o tokovih denarja državnih podjetij v medije in zasebna podjetja, povezana s politiko. Ali to omogočajo politično nastavljeni direktorji in lojalni nadzorniki? Kdo je prejemal denar v prejšnjem mandatu in kdo ga danes?

Dokumentarna oddaja razkrije dih jemajočo sago modne hiše, stare več kot stoletje, ki je še vedno na vrhuncu ustvarjalne moči. Družino Gucci, ki je podjetje ustanovila leta 1921, so od nekdaj spremljali konflikti, škandali, spletke in celo senca umora. A modna hiša se je vedno znala prilagoditi času, zato je hitro postala svetovno priznana znamka s slavnimi oblikovalci na čelu. Mednje sodi predvsem oblikovalec Tom Ford s provokativno estetiko seksi glamurja, pa tudi Alessandro Michele, ki je vnesel eklektičen, retro slog. Gucci je danes simbol luksuza, ustvarjalnosti in kulturna ikona. GUCCI: THE EMPIRE OF SCANDAL / Francija / 2025 / Režija: Olivier Nicklaus

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.

S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.