Veliki imeni povojne evropske literarne scene, avstrijska pesnica in pisateljica Ingeborg Bachmann (1926–1973) in nemški pisatelj Heinrich Böll (1917–1985), sta se spoznala leta 1962 na znamenitem srečanju Gruppe 47 v Niendorfu. Bila sta za začetku ustvarjalne poti in drug za drugega še nepopisan list, njuno prijateljstvo pa se je, neskaljeno s poznejšo slavo tako v pismih kot v živo, obdržalo naslednji dve desetletji. V pismih, ki so jih prvič skupaj objavili leta 2025, sta spregovorila o politiki, literaturi, veri, potovanjih, vedno znova pa tudi o materialnih pogojih za pisanje: o denarnih sredstvih, prostoru in času. Oba je kljub želji po varnosti in pripadnosti vleklo v tujino, družinskega očeta Bölla na Irsko, Bachmannovo, ki je bila štiri leta v razmerju s pisateljem Maxom Frischem, tudi leta 1958, iz katerega so izbrana pisma, v Italijo. Oba pa sta se spopadala z notranjo tèmo: njun uspeh sta spremljali izčrpanost in depresija.
Prevod Ana Grmek.