Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Evolucija užitka
Celovita spolna vzgoja ščiti, samo prepovedi spodbujajo tvegano vedenje.
Celovita spolna vzgoja ščiti, samo prepovedi spodbujajo tvegano vedenje.
Poglej in povej
V tokratni rubriki se spominjamo včerajšnjega dneva slovenskih izgnancev in tistih, ki so morali v času druge svetovne vojne po nareku nacističnih zasedbenih oblasti v pol ure vzeti najnujnejše in zapustiti svoje domove.
V tokratni rubriki se spominjamo včerajšnjega dneva slovenskih izgnancev in tistih, ki so morali v času druge svetovne vojne po nareku nacističnih zasedbenih oblasti v pol ure vzeti najnujnejše in zapustiti svoje domove.
Zbrano, zapisano, prebrano
Danes predstavljamo knjigo Brennana Richarda, z naslovom Znova v ravnovesju, praktičen vodnik za samopomoč pri bolečinah v vratu, ramenih in hrbtu. Avtor Richard Brennan se opira na življenjske izkušnje v vlogi učitelja Alexandrove tehnike, pa tudi bivšega bolnika z bolečinami v hrbtu, ki bralca po korakih popelje na raziskovalno potovanje. Brennan v knjigi z nizom preprostih vaj v zavedanju pojasnjuje, kako uvesti enostavne, vendar učinkovite spremembe sedenja in gibanja. Številne izmed teh so v osrčju Alexandrove tehnike same. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Danes predstavljamo knjigo Brennana Richarda, z naslovom Znova v ravnovesju, praktičen vodnik za samopomoč pri bolečinah v vratu, ramenih in hrbtu. Avtor Richard Brennan se opira na življenjske izkušnje v vlogi učitelja Alexandrove tehnike, pa tudi bivšega bolnika z bolečinami v hrbtu, ki bralca po korakih popelje na raziskovalno potovanje. Brennan v knjigi z nizom preprostih vaj v zavedanju pojasnjuje, kako uvesti enostavne, vendar učinkovite spremembe sedenja in gibanja. Številne izmed teh so v osrčju Alexandrove tehnike same. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Storž
Gospa Pavla Žvanut je doma sicer iz Vipave, a je velik del življenja preživela v Ljubljani, kjer sta z možem dobila službi. Življenje pa jo je v tretjem življenjskem obdobju pripeljalo nazaj v domače kraje, kjer zdaj živi v Centru starejših Pristan v Vipavi. Rada se spominja lepih preteklih let, službe, družinskega življenja.
Gospa Pavla Žvanut je doma sicer iz Vipave, a je velik del življenja preživela v Ljubljani, kjer sta z možem dobila službi. Življenje pa jo je v tretjem življenjskem obdobju pripeljalo nazaj v domače kraje, kjer zdaj živi v Centru starejših Pristan v Vipavi. Rada se spominja lepih preteklih let, službe, družinskega življenja.
Lokalni čas
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Radiosfera
Proizvodnja biogoriva je v Evropi in ZDA vse od preloma tisočletja doživela veliko povečanje, saj je bila podprta s strani politike zaradi zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Prva biogoriva so se izkazala za tekmece pri pridelavi hrane, druga pa za uničevalce biotske raznolikosti, predvsem ko gre za plantaže oljnih palm. Na papirju se zdi, da so biogoriva idealna zamenjava za fosilna goriva. Zakaj torej dvom v njihovo uporabnost?
Proizvodnja biogoriva je v Evropi in ZDA vse od preloma tisočletja doživela veliko povečanje, saj je bila podprta s strani politike zaradi zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Prva biogoriva so se izkazala za tekmece pri pridelavi hrane, druga pa za uničevalce biotske raznolikosti, predvsem ko gre za plantaže oljnih palm. Na papirju se zdi, da so biogoriva idealna zamenjava za fosilna goriva. Zakaj torej dvom v njihovo uporabnost?
Ultrazvok
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Možgani na dlani
Če vam rečem, da si predstavljate svojo najljubšo plažo? Jo vidite? Ali pa sprehod po travniku, kjer občudujete čudovite zgodnje junijske cvetlice? Ali pa veter, ki vam boža lica in nos na razgledišču priljubljenega vzpona? To so svetovi, v katere ste odpotovali ob pomoči svoje domišljije. In svetovi, ki jih raziskuje naša tokratna sogovornica dr. Nadine Dijkstra. Na univerzi UCL v Londonu se ukvarja z vprašanjem, kako ljudje ustvarjamo te namišljene podobe in svetove ter kako prehajamo iz namišljenega v resnični svet ter nazaj. Če vemo, da se lahko izgubimo v resničnem, to velja tudi za namišljenega? Pripravlja: Mojca Delač
Če vam rečem, da si predstavljate svojo najljubšo plažo? Jo vidite? Ali pa sprehod po travniku, kjer občudujete čudovite zgodnje junijske cvetlice? Ali pa veter, ki vam boža lica in nos na razgledišču priljubljenega vzpona? To so svetovi, v katere ste odpotovali ob pomoči svoje domišljije. In svetovi, ki jih raziskuje naša tokratna sogovornica dr. Nadine Dijkstra. Na univerzi UCL v Londonu se ukvarja z vprašanjem, kako ljudje ustvarjamo te namišljene podobe in svetove ter kako prehajamo iz namišljenega v resnični svet ter nazaj. Če vemo, da se lahko izgubimo v resničnem, to velja tudi za namišljenega? Pripravlja: Mojca Delač
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Frekvenca X
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
Minute za zdravje
Po odpravi koronskih omejitev lahko znova neovirano potujemo po svetu. Ker pa smo na potovanju izpostavljeni drugačnim, morda tudi tveganim razmeram, ga je treba skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja. O tem smo se v Minutah za zdravje pogovarjali s predstojnikom mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zoranom Simonovićem.
Po odpravi koronskih omejitev lahko znova neovirano potujemo po svetu. Ker pa smo na potovanju izpostavljeni drugačnim, morda tudi tveganim razmeram, ga je treba skrbno načrtovati in poskrbeti za zaščito svojega zdravja. O tem smo se v Minutah za zdravje pogovarjali s predstojnikom mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zoranom Simonovićem.
Radiosfera
Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.
Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.
Štajerski árgo
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Glasovi svetov
O tem, kako so srednjeveški trgovci in bankirji vplivali ne le na ekonomijo, ampak tudi na družbo, politiko, mišljenje in umetnost krščanske Evrope ter s tem utrli pot kasnejšemu nastopu kapitalizma
O tem, kako so srednjeveški trgovci in bankirji vplivali ne le na ekonomijo, ampak tudi na družbo, politiko, mišljenje in umetnost krščanske Evrope ter s tem utrli pot kasnejšemu nastopu kapitalizma
Pod pokrovko
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sami naši
Nocoj smo se v oddaji Sami naši na prvem pogovarjali s pisateljem in slikarjem Gregorjem Kraljićem, ki ga za ustvarjanje navdihuje tako Slovenija kot Hrvaška. Gostimo tudi pionirja digitalne umetnosti, Vuka Čosića, ki je ob pomoči umetne inteligence tvite slovenskih političnih veljakov spremenil v zbirko poezije z naslovom Nacija - kultura. Poslušali boste lahko tudi dokumentarno zgodbo o pesmi Sončece zahaja. Po ulicah od Ljubljane do Beograda izvor pesmi raziskuje etnomuzikologinja Ana Hofman.
Nocoj smo se v oddaji Sami naši na prvem pogovarjali s pisateljem in slikarjem Gregorjem Kraljićem, ki ga za ustvarjanje navdihuje tako Slovenija kot Hrvaška. Gostimo tudi pionirja digitalne umetnosti, Vuka Čosića, ki je ob pomoči umetne inteligence tvite slovenskih političnih veljakov spremenil v zbirko poezije z naslovom Nacija - kultura. Poslušali boste lahko tudi dokumentarno zgodbo o pesmi Sončece zahaja. Po ulicah od Ljubljane do Beograda izvor pesmi raziskuje etnomuzikologinja Ana Hofman.
Poglobljeno
Prejšnji torek so v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru podelili nagrado Vasje Cerarja za prevod mladinskega književnega dela. Prejela jo je Nada Grošelj za prevod iz švedščine – knjige November v Mumindolu, avtorice Tove Jansson. Še pred razglasitvijo nagrajenke smo se s tremi nominirankami, Grošljevo, Diano Pungeršič in Matejo Seliškar Kenda, pogovarjali o različnih vidikih prevajanja. Slišali jih boste v tokratni oddaji Poglobljeno.
Prejšnji torek so v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru podelili nagrado Vasje Cerarja za prevod mladinskega književnega dela. Prejela jo je Nada Grošelj za prevod iz švedščine – knjige November v Mumindolu, avtorice Tove Jansson. Še pred razglasitvijo nagrajenke smo se s tremi nominirankami, Grošljevo, Diano Pungeršič in Matejo Seliškar Kenda, pogovarjali o različnih vidikih prevajanja. Slišali jih boste v tokratni oddaji Poglobljeno.
Kdo smo?
Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.
Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.
Intelekta
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj
Sejemo nasvete
Oddajo Sejemo nasvete smo tokrat namenili zastirkam v zelenjavnem vrtu. S čim vse lahko zemljo zastremo in zakaj to počnemo, je povedala Miša Pušenjak.
Oddajo Sejemo nasvete smo tokrat namenili zastirkam v zelenjavnem vrtu. S čim vse lahko zemljo zastremo in zakaj to počnemo, je povedala Miša Pušenjak.
Radiosfera
Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.
Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.
Štajerski árgo
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pogled v znanost
Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Na mednarodni dan muzejev 18. maja so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje. FOTO: S predstavitve monografije "SEM - prvih 100 let" VIR: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej
Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Na mednarodni dan muzejev 18. maja so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje. FOTO: S predstavitve monografije "SEM - prvih 100 let" VIR: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej
Štajerski árgo
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Prvaki tedna
Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.
Gostja prve junijske epizode Prvakov tedna je prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da bo ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja prejela osrednjo slovensko nagrado za igralsko ustvarjalnost- Borštnikov prstan. V svoji bogati karieri na odru in na filmu je prejela že vrsto nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada in Borštnikovo nagrado, slednjo štirikrat. Esenca njene igre je neulovljiva, velja za perfekcionistko, pred tremi desetletji je z babico odšla na jug, zdaj v duhu trajnostne mobilnosti poganja kolo.
Klicna koda
V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.
V soboto je bil v Beogradu že peti shod proti nasilju. Kakšni so protesti na katere zdaj prihaja po 50 000 ljudi, samo tisti proti MiloševićU oktobra 2000 so bili večji? Srbski predsednik Vučić je v odzivih na protestniške zahteve zelo oseben, premierka pravi, da je pripravljena kadarkoli odstopiti. Ampak opozicija zahteva neko prehodno obdobje, ker meni, da ima predsednik celotno državo tako pod nadzorom, da je proti njemu trenutno nemogoče zmagati. Presenetljiva je bila tudi odločitev, da bodo srbske šole s poukom končale že jutri. Druga Vučićeva fronta je Kosovo. Kaj lahko pričakujemo tam? Zdi se, da je tokrat pritisk večji na Kosovo, tudi iz ZDA in Natovih enot Kfor, ki so obsodili nasilje posebnih kosovskih policijskih enot, tudi to, da akcija ni bila napovedana. Kosovski premier Kurti ima problem, ker so ZDA njihov najtesnejši zaveznik.
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
7. stran
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
naPOTki
Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.
Napotki nas danes popeljejo globoko na Notranjsko, v kraje, ki jim ne prizanašata sneg in mraz. No, saj včasih je bilo tako. Meteorološka opazovanja in meritve v vasi Šmarata imajo več kot stoletno zgodovino. Zadnjih 40 let vremenska postaja domuje na naslovu Šmarata 1, družinsko tradicijo spremljanja, beleženja in posredovanja vremenskih podatkov na Agencijo za okolje zdaj že 11 leto nadaljuje Franc Avsec, ki je na prvi dan letošnjega meteorološkega poletja sprejel avotrja današnje epizode NaPOTkov, Bojana Leskovca.
Potujte z Radiem Maribor
V prvi junijski turistični oddaji nas je po Mariboru in njegovih znamenitostih popeljal študent tukajšnje Višje šole za gostinstvo in turizem David Tovornik; potem smo se odpravili na drugi konec Slovenije, na Primorsko, in tam spoznavali turistične kmetije. V zadnjem delu oddaje smo se s Ptujčanoma Igorjem in Stanko Benčevič potepali po Mehiki in Braziliji.
V prvi junijski turistični oddaji nas je po Mariboru in njegovih znamenitostih popeljal študent tukajšnje Višje šole za gostinstvo in turizem David Tovornik; potem smo se odpravili na drugi konec Slovenije, na Primorsko, in tam spoznavali turistične kmetije. V zadnjem delu oddaje smo se s Ptujčanoma Igorjem in Stanko Benčevič potepali po Mehiki in Braziliji.
Z vami v kuhinji
Sladoled je nepogrešljiv spremljevalec vročih poletnih dni, čeprav si ga lahko privoščimo skozi vse leto. Še posebej okusen je tisti, ki ga pripravimo sami, saj mu lahko dodamo različne sveže sestavine, od sadja do zelenjave. Naša kuharica Mojca predlaga pripravo sladoleda z jagodami in zelenimi šparglji, ki mu dajejo poseben okus.
Sladoled je nepogrešljiv spremljevalec vročih poletnih dni, čeprav si ga lahko privoščimo skozi vse leto. Še posebej okusen je tisti, ki ga pripravimo sami, saj mu lahko dodamo različne sveže sestavine, od sadja do zelenjave. Naša kuharica Mojca predlaga pripravo sladoleda z jagodami in zelenimi šparglji, ki mu dajejo poseben okus.
KiKs
Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.
Tokrat bomo skupaj odprli maturitetne pole iz slovenščine in obujali spomine na srednjo šolo. Usmerjala nas bo Jožica Jožef-Beg, profesorica slovenskega jezika na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto. Ena izmed nalog, ki dijakom navadno povzroča težave, je povezana s pretvorbo iz enostavčne v večstavčno poved.
Modrost narave
V rubriki Modrost narave smo spoznali aromaterapevtko Evo Nedelko. V svojem vrtu ima čez 100 različnih starih sort vrtnic, ki jih ni mogoče videti v parkih in arboretumih. Njihov omamni vonj jo spremlja vse leto, saj iz cvetov izdeluje hidrolate, ti imajo številne dobrodejne učinke na telo in dušo.
V rubriki Modrost narave smo spoznali aromaterapevtko Evo Nedelko. V svojem vrtu ima čez 100 različnih starih sort vrtnic, ki jih ni mogoče videti v parkih in arboretumih. Njihov omamni vonj jo spremlja vse leto, saj iz cvetov izdeluje hidrolate, ti imajo številne dobrodejne učinke na telo in dušo.
Lokalni junak
V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.
V hitrem tempu smo pogosto pozabili na sočloveka. Tako ugotavlja Velenjčan Andrej Cvernjak, ki je ustanovni in delovni vodja skupine Udarnik. Gre za prostovoljsko skupino, ki deluje v okviru Mladinskega centra Velenje in ponujajo brezplačno pomoč ranljivim skupinam ljudi. Na terenu srečajo ljudi, ki se že celo leto niso s kom pogovarjali eno uro, potem pa jim obisk prostovoljca polepša življenje.
Jutranja vremenska fronta
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
1. junija se je začelo meteorološko poletje, kar pomeni, da nas bo do konca avgusta spremljala velika verjetnost nastanka padavin. Poleti sicer najpogosteje pada toča, ledene kroglice, po katerih jo prepoznamo, pa nastanejo tudi pri sodri in babjem pšenu. Pri teh dveh vrstah padavin dosežejo velikost le do 5 mm, kar pa je že dovolj, da nam prekrižajo načrte. V Jutranjski vremenski fronti tokrat razlagamo, v čem se babje pšeno in sodra razlikujeta od toče ter kako nastaneta.
Petek brez pravila
Izraz robinzonski turizem poznamo iz pustolovskega romana Daniela Defoeja iz leta 1719, v katerem je glavni lik Robinson 28 let preživel na oddaljenem tropskem otoku po brodolomu, ki ga je skoraj stal življenje. Kaj lahko pričakujemo, ko se odločimo za takšen način dopusta? Sogovornica: popotnica Sanja Macur.
Izraz robinzonski turizem poznamo iz pustolovskega romana Daniela Defoeja iz leta 1719, v katerem je glavni lik Robinson 28 let preživel na oddaljenem tropskem otoku po brodolomu, ki ga je skoraj stal življenje. Kaj lahko pričakujemo, ko se odločimo za takšen način dopusta? Sogovornica: popotnica Sanja Macur.
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Proti etru
Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.
Mladi umetnici s skupnim projektom na 17.mednarodnem festivalu Svetlobna gverila. Predstavljata se s skupnim projektom Senčna cona II., s projekcijo tik ob levem nabrežju reke Gradaščice. Cona II. je nadgradnja starejše različice projekta, ki sta ga umetnici izvedli leta 2021 na festivalu Plavajoči grad na Snežniku. Tudi v tokratni izvedbi projekt nagovarja migracije, vsebinsko pa se razširja na vprašanje nadzora prostora, ki kot eno izmed orodij za omejevanje ljudi pri prečkanju mej, uporablja fizične ovire.
Frekvenca X
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Poglej in povej
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
V današnji zavesti imena Borisa Šnuderla praktično ni več, se je pa – rojeni Mariborčan – z velikimi črkami zapisal v zgodovino naše diplomacije in pomorstva. Velja namreč za enega od arhitektov osimskih sporazumov, pravnih aktov, ki so dokončno potrdili tedaj italijansko-jugoslovansko oziroma danes italijansko-slovensko državno mejo. Nekaj podrobnosti v zvezi z Borisom Šnuderlom je zbral Stane Kocutar.
Zbrano, zapisano, prebrano
Danes predstavljamo knjigo Ksenije Trs z naslovom POTUJOČI UTRINKI. "Potujoči knjižničarji imamo DNK v obliki pnevmatike in krvno skupino NAFTA!" pravi Ksenija Trs, avtorica pričujoče zgodbe o bibliobusu, ki jo je širše bralstvo spoznalo z njenim prvim, zelo uspešnim avtobiografskim romanom Kdo se boji črnega moža?. Tokrat piše o knjižnici, ki se ti pripelje naproti. O poslanstvu potujočih knjižnic in potujočih knjižničarjev, ki s knjigami prinašajo smeh, vedrino, objeme in veliko prijaznih besed. In seveda o bralcih, ki z njimi pletejo take in drugačne vezi … Knjiga Potujoči utrinki je izšla pri Založbi Pivec.
Danes predstavljamo knjigo Ksenije Trs z naslovom POTUJOČI UTRINKI. "Potujoči knjižničarji imamo DNK v obliki pnevmatike in krvno skupino NAFTA!" pravi Ksenija Trs, avtorica pričujoče zgodbe o bibliobusu, ki jo je širše bralstvo spoznalo z njenim prvim, zelo uspešnim avtobiografskim romanom Kdo se boji črnega moža?. Tokrat piše o knjižnici, ki se ti pripelje naproti. O poslanstvu potujočih knjižnic in potujočih knjižničarjev, ki s knjigami prinašajo smeh, vedrino, objeme in veliko prijaznih besed. In seveda o bralcih, ki z njimi pletejo take in drugačne vezi … Knjiga Potujoči utrinki je izšla pri Založbi Pivec.
Storž
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tamkajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja. Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tamkajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja. Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Radiosfera
Jutri se bo v Ljubljani pričel letošnji Znanstival. Na ulicah, mostovih in trgih prestolnice ter v Hiši eksperimentov bodo do nedelje potekali različni eksperimenti, delavnice, znanstvena predavanja. Na Prvem pa bomo malo preskočili vrsto, saj se je Andreja Gradišar z mikrofonom že to jutro podala v Hišo eksperimentov. Tam sta se ji pridružila koordinator Znanstivala Borut Likar in eden od tujih udeležencev Sven Dragan s Češke.
Jutri se bo v Ljubljani pričel letošnji Znanstival. Na ulicah, mostovih in trgih prestolnice ter v Hiši eksperimentov bodo do nedelje potekali različni eksperimenti, delavnice, znanstvena predavanja. Na Prvem pa bomo malo preskočili vrsto, saj se je Andreja Gradišar z mikrofonom že to jutro podala v Hišo eksperimentov. Tam sta se ji pridružila koordinator Znanstivala Borut Likar in eden od tujih udeležencev Sven Dragan s Češke.
Ultrazvok
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Lokalni čas
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
Možgani na dlani
V možganih na dlani bomo še malo pod vtisom Dirke po Italiji in kolesarskega kronometra na Sv. Višarje, ki ste ga številni spremljali, doma ali v živo. Tudi če ga niste, pa si zagotovo lahko predstavljate, kakšni napori so to za telo in možgane. Kakšni mehanizmi so v ozadju športnega napora pa nam bosta pomagala razumeti Tjaša Ocvirk, doktorska študentka na Univerzi v Ženevi ter prof. dr. Anton Ušaj s Fakultete za šport. Pripravlja: Mojca Delač.
V možganih na dlani bomo še malo pod vtisom Dirke po Italiji in kolesarskega kronometra na Sv. Višarje, ki ste ga številni spremljali, doma ali v živo. Tudi če ga niste, pa si zagotovo lahko predstavljate, kakšni napori so to za telo in možgane. Kakšni mehanizmi so v ozadju športnega napora pa nam bosta pomagala razumeti Tjaša Ocvirk, doktorska študentka na Univerzi v Ženevi ter prof. dr. Anton Ušaj s Fakultete za šport. Pripravlja: Mojca Delač.
Odbita do bita
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.
Spominčice
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
