Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predlogi za Radiosfero: Ansambel Jožeta Privška in Lidija Kodrič - Moja mala tiha sreča Robbie Williams - Angels Mitja kvintet - Za lepši dan Zmagovalna skladba je bila Robbie Williams - Angels
Predlogi za Radiosfero: Ansambel Jožeta Privška in Lidija Kodrič - Moja mala tiha sreča Robbie Williams - Angels Mitja kvintet - Za lepši dan Zmagovalna skladba je bila Robbie Williams - Angels
Letošnji marec je bil že deseti najbolj vroči mesec zapored, za nami pa je leto dni, ko je prav vsak dan padel vročinski rekord temperature površinskih voda. Zdi se, da se segrevanje planeta pospešuje, izpusti toplogredni plinov pa se bodo po ocenah povečevali vsaj še nadaljnjih nekaj let. V tej luči postaja vse bolj relevanten tudi razmislek, kaj - poleg zmanjševanja izpustov - je še mogoče storiti. Dr. Blaž Gasparini je podnebni znanstvenik na Dunajski univerzi, ki preučuje oblake in njihov vpliv na podnebje pa tudi tako imenovani solarni geoinženiring. Geoinženirnig kot način umetnega poseganja v podnebni sistem sicer zbuja veliko pomislekov in nasprotovanja, vse več pa je podnebnih znanstvenikov, ki menijo, da moramo vendarle začeti razmišljati tudi o tem.
Letošnji marec je bil že deseti najbolj vroči mesec zapored, za nami pa je leto dni, ko je prav vsak dan padel vročinski rekord temperature površinskih voda. Zdi se, da se segrevanje planeta pospešuje, izpusti toplogredni plinov pa se bodo po ocenah povečevali vsaj še nadaljnjih nekaj let. V tej luči postaja vse bolj relevanten tudi razmislek, kaj - poleg zmanjševanja izpustov - je še mogoče storiti. Dr. Blaž Gasparini je podnebni znanstvenik na Dunajski univerzi, ki preučuje oblake in njihov vpliv na podnebje pa tudi tako imenovani solarni geoinženiring. Geoinženirnig kot način umetnega poseganja v podnebni sistem sicer zbuja veliko pomislekov in nasprotovanja, vse več pa je podnebnih znanstvenikov, ki menijo, da moramo vendarle začeti razmišljati tudi o tem.
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Saharski prah sestavljajo majhni delci puščavskega peska, ki se mešajo z zrakom in v obliki aerosola po zraku dosežejo Evropo. V aprilu je saharski prah dosegel tudi naše kraje, zato smo pri Matiji Klančarju preverili, ali je vsak puščavski prah tudi saharski in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da pripotuje do nas.
Banane so četrto najpomembnejše živilo na svetu – takoj za rižem, pšenico in koruzo. Ustvarijo kar 6 milijard evrov izvozne vrednosti in do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Gre za drevesu podobno zelišče, ki zraste do 15 metrov v višino, banan je okoli 1000 vrst, a večinoma konzumiramo le eno. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6, se pa za bananami skriva tudi vidik, ki je pogosto spregledan. V ospredje Petka brez pravila postavljamo pot banane do naše mize.
Banane so četrto najpomembnejše živilo na svetu – takoj za rižem, pšenico in koruzo. Ustvarijo kar 6 milijard evrov izvozne vrednosti in do 22 milijard evrov maloprodajne vrednosti. Gre za drevesu podobno zelišče, ki zraste do 15 metrov v višino, banan je okoli 1000 vrst, a večinoma konzumiramo le eno. So odličen vir vlaknin, kalija, vitamina C in vitamina B6, se pa za bananami skriva tudi vidik, ki je pogosto spregledan. V ospredje Petka brez pravila postavljamo pot banane do naše mize.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.
Vesolje ni nikoli v ravnovesju. Če bi bilo, v njem ne bi bilo ne zvezd, ne Zemlje in tudi nas ne. Prav zato so neravnovesna stanja snovi zelo zanimiva za raziskave, še zlasti tista stanja, ki so nam (še) skrita. Skrita pa so tako rekoč v času. V kvantnem svetu se stvari namreč zgodijo mnogo prehitro, da bi jih lahko videli. A če bi jih, bi se odprle številne nove možnosti; tiste najbolj praktične sodijo na področje kvantnih tehnologij. Evropski raziskovalni svet je prav nedavno namenil 2,5 milijona evrov raziskovalnih sredstev za uveljavljene raziskovalce (t. i. ERC Advanced Grant) prof. dr. Draganu Mihailoviću z Inštituta Jožef Stefan, da odkrije in posname, kaj natanko se dogaja v kvantnih materialih v ekstremno kratkih časovnih intervalih: približno v času, ki ga svetloba potrebuje, da prepotuje debelino človeškega lasu. Kako si sploh predstavljati tako kratke trenutke in kaj obeta raziskava, je bila tema današnje Radiosfere.
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.
Osnovna šola Trnovo je ena izmed 11 šol, ki v Ljubljani organizirajo dopolnilni pouk srbskega jezika. Take šole so tudi na obali, v Postojni, Novi Gorici, Velenju, Novem mestu in Kranju. Na Osnovni šoli Trnovo smo se pogovarjali z učiteljico srbščine Jeleno Stefanović. V Menzi pri koritu je Feministični pevski zbor Z´borke praznoval deseto letnico obstoja. Na svoje praznovanje so povabile tudi Hororkestar iz Beograda. Za konec smo se odpravili na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na kateri so obeležili Dan hrvaškega jezika. Tudi glasbeno bomo pestro obarvani – spominjali se bomo največjih jugoslovanskih evrovizijskih hitov.
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Od izdaje Splošne šolske naredbe, s katero je habsburška vladarica v svojih dednih deželah uvedla obvezno splošno osnovno šolstvo, letos mineva 250 let
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
Študenti z BIC Ljubljana, Višje strokovne šole so se kot edina evropska šola uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH Culinary Challenge! Iz Houstona so se nam oglasili mentorja Katarine Smole in Andrej Molk, študenta živilstva in prehrane Anže Jarc in Mark Jeraj ter Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, študenta gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli.
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
V tokratni oddaji Poglobljeno ste spoznali osebe, ki so pomembno zaznamovale področje kulture in umetnosti v Mariboru. Čas v oddaji smo namenili najvišjim občinskim priznanjem na tem področju – Glazerjevi nagradi in listinam – in pogovoru z nagrajenci. Slišali ste slikarko Ido Brišnik Remec – nagrajenko za življenjsko delo, prejemnika listin, akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja, eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa Niko Gorič in muzejskega svetovalca Uroša Dokla.
V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.
V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.
Slovenija je med državami z veliko verjetnostjo klopnih bolezni, nevarnost okužbe pa je največja spomladi. Prav zato namenjamo Koristnice vprašanjem, kot so: kako se zaščitimo pred klopi, katere bolezni prenašajo in kako jih zdravimo. Z nami je bil predstojnik mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zoran Simonović.
Slovenija je med državami z veliko verjetnostjo klopnih bolezni, nevarnost okužbe pa je največja spomladi. Prav zato namenjamo Koristnice vprašanjem, kot so: kako se zaščitimo pred klopi, katere bolezni prenašajo in kako jih zdravimo. Z nami je bil predstojnik mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zoran Simonović.
Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.
Torkovo Radiosfero bomo posvetili slovenskemu jeziku, ki se ga učijo otroci in tudi odrasli slovenskih korenin v slovenskih dopolnilnih šolah, organiziranih v evropskih državah. V letošnjem šolskem letu tovrstni pouk poteka v 21 evropskih državah, obiskuje ga približno dva tisoč učencev (od tega je več kot 1000 otrok). Slovenski jezik in kulturo v tujini poučuje približno 45 učiteljev, ki so se pred dnevi v organizaciji Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda za šolstvo zbrali tudi na strokovnem izpopolnjevanju v Sloveniji. O učenju in poučevanju slovenskega jezika v slovenskih skupnostih v tujini več Lili Brunec, ki se je pogovarjala z učiteljico Petro Jan Likar, ki prihaja iz Bruslja in poučuje na širokem območju v Belgiji in Luksemburgu.
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.
V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.
Eden od paradoksov javnega financiranja znanstvenih raziskav v okviru javnih raziskovalnih inštitutov je nedvomno obstoječi režim sistemskega vrednotenja objav v takoimenovanih »vplivnih revijah«. Dostop do objavljenih rezultatov raziskav je bil doslej »samoumevno« pogojen z visokimi stroški, in to za z javnimi sredstvi držav financirane dosežke. Koncept odprte znanosti, ki ga med drugim že nekaj časa podpira celo Komisija EU, pa zdaj preko državnih »Načrtov za okrevanje in odpornost« znotraj EU utira pot podpori uvajanja teh načel tudi pri nas. Maja lani je vlada RS kot del izvajanja zadnjega zakona o raziskovalni in inovativni dejavnosti sprejela uredbo o izvajanju raziskav v skladu z načeli odprte znanosti. Triletni projekt Spoznaj, ki se je začel jeseni, v njem pa sodeluje praktično ves javni raziskovalni sektor (20 javnih inštitutov in univerz) koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Direktor knjižnice mag.Miro Pušnik v pogovoru pojasnjuje potek izvedbe tega projekta. FOTO: Srečanje ob začetku projekta Spoznaj jeseni 2023 VIR: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CC BY)
Eden od paradoksov javnega financiranja znanstvenih raziskav v okviru javnih raziskovalnih inštitutov je nedvomno obstoječi režim sistemskega vrednotenja objav v takoimenovanih »vplivnih revijah«. Dostop do objavljenih rezultatov raziskav je bil doslej »samoumevno« pogojen z visokimi stroški, in to za z javnimi sredstvi držav financirane dosežke. Koncept odprte znanosti, ki ga med drugim že nekaj časa podpira celo Komisija EU, pa zdaj preko državnih »Načrtov za okrevanje in odpornost« znotraj EU utira pot podpori uvajanja teh načel tudi pri nas. Maja lani je vlada RS kot del izvajanja zadnjega zakona o raziskovalni in inovativni dejavnosti sprejela uredbo o izvajanju raziskav v skladu z načeli odprte znanosti. Triletni projekt Spoznaj, ki se je začel jeseni, v njem pa sodeluje praktično ves javni raziskovalni sektor (20 javnih inštitutov in univerz) koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. Direktor knjižnice mag.Miro Pušnik v pogovoru pojasnjuje potek izvedbe tega projekta. FOTO: Srečanje ob začetku projekta Spoznaj jeseni 2023 VIR: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CC BY)
Ali bo izredni vrh voditeljev EU, ki bo ta teden v Bruslju in ki bi moral biti posvečen gospodarstvu, zdaj zasenčilo dogajanje na Bližnjem vzhodu? Zakaj mladi na Nizozemskem tako težko pridejo do stanovanja, kljub temu, da ne gre za pomanjkanje denarja?
Ali bo izredni vrh voditeljev EU, ki bo ta teden v Bruslju in ki bi moral biti posvečen gospodarstvu, zdaj zasenčilo dogajanje na Bližnjem vzhodu? Zakaj mladi na Nizozemskem tako težko pridejo do stanovanja, kljub temu, da ne gre za pomanjkanje denarja?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V verski oddaji Iz roda v rod, je bila rdeča nit pogovora gibanje Vera in luč. V gibanju se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji. Naši sogovornici sta bili Betka Križovnik in Anemari Smonkar. Naša t.i. lučka skozi oddajo pa je bila Helena, ki se je v družino Križovnik rodila kot zdrav otrok in kasneje zbolela.
V verski oddaji Iz roda v rod, je bila rdeča nit pogovora gibanje Vera in luč. V gibanju se zbirajo otroci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, njihove družine in prijatelji. Naši sogovornici sta bili Betka Križovnik in Anemari Smonkar. Naša t.i. lučka skozi oddajo pa je bila Helena, ki se je v družino Križovnik rodila kot zdrav otrok in kasneje zbolela.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
Nedeljski bralni navdih bomo tokrat poiskali na domači literarni sceni. Topla in svetla pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti je pred nami. V oddaji 7. stran nam bo o bralski izkušnji ob snidenju s knjigo Gospodična z monstero, avtorice Maše Ogrizek, pripovedovala Nina Kožar, pobudnica projekta Knjigobežnice.
V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.
V uvodni epizodi 16. sezone naših naPOTkov, v kateri predstavljamo stare obrti in rokodelce, smo na Dolenjskem podrobneje spoznavali tradicijo mlinarstva, tokrat pa se je Jure Čepin odpravil v Postojno, kjer ima "dolgo brado" še ena tradicionalna obrt, in sicer je obiskal brivca. Ti so bili od nekdaj značilnejši za mesta in trge kot za podeželje, brivski in frizerski saloni pa so bili skozi vsa desetletja tudi aktivni prostori zbiranja ter druženja. Vse to velja tudi za brivski in frizerki salon Ozbič, ki letos obeležuje že svojo 100. obletnico obstoja. Prepoznavna hiša na vogalu je razdeljena na dva dela - brivnico in razstavni prostor, v katerem obiskovalci spoznajo bogato dediščino brivske obrti.
Solistka mariborskega baletnega ansambla Tijuana Križman Hudernik je prišla iz Pirana v Maribor zaradi ljubezni do baleta, stara 14 let in – ostala. V 20-ih letih je plesala v številnih znanih predstavah, v najnovejšem baletu Grk Zorba nastopa v naslovni vlogi Marine. Z njo smo se pogovarjali o ustvarjanju baletnih predstav, gostovanjih v tujini, delu asistentke koreografije pa tudi o življenju v Mariboru.
Solistka mariborskega baletnega ansambla Tijuana Križman Hudernik je prišla iz Pirana v Maribor zaradi ljubezni do baleta, stara 14 let in – ostala. V 20-ih letih je plesala v številnih znanih predstavah, v najnovejšem baletu Grk Zorba nastopa v naslovni vlogi Marine. Z njo smo se pogovarjali o ustvarjanju baletnih predstav, gostovanjih v tujini, delu asistentke koreografije pa tudi o življenju v Mariboru.
V turistični oddaji smo povabili na obisk turističnih kmetij – nekatere so na stežaj odprle vrata. Organizator prvega tovrstnega tedna je Združenje turističnih kmetij Slovenije. / Medtem ko je mariborsko letališče skorajda brez komercialnih poletov, pa se na graškem, v Avstriji, število poletov povečuje. O novostih letošnje sezone smo govorili v tej oddaji, začeli smo tudi novo popotniško zgodbo, slišali smo, da Mariborčan Dušan Berdnik potuje že od rane mladosti.
V turistični oddaji smo povabili na obisk turističnih kmetij – nekatere so na stežaj odprle vrata. Organizator prvega tovrstnega tedna je Združenje turističnih kmetij Slovenije. / Medtem ko je mariborsko letališče skorajda brez komercialnih poletov, pa se na graškem, v Avstriji, število poletov povečuje. O novostih letošnje sezone smo govorili v tej oddaji, začeli smo tudi novo popotniško zgodbo, slišali smo, da Mariborčan Dušan Berdnik potuje že od rane mladosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini preverili, kako zelo besede zaznamuje čas oz. obdobje, v katerem se pojavijo in uporabljajo oz. bo to preverila kar Darja Pograjc. Torej o spreminjanju moči in konteksta besed skozi čas pa tudi o primernosti uporabe določenih besed v določenem času v sobotnem KiKsu z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.
Mercede, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu in poslušala radio. A ne, gospa se je pred nekaj tedni, kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem kitare in harmonike. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v današnji oddaji. S tokratno lokalno junakinjo Mercede Porcu je pokramljal Boštjan Simčič.
Mercede, ali, kot ji pravijo sosedje in prijatelji, Marčela, bi lahko bila čisto običajna priletna gospa. Zjutraj bi se odpravila k frizerju ali v trgovino, lahko bi počivala na vrtu in poslušala radio. A ne, gospa se je pred nekaj tedni, kar sama z letalom odpravila na rodno Sardinijo, kjer se je udeležila deželnih volitev in obiskala domači kraj. S svojim drznim potovanjem je napolnila družabna omrežja in medije doma ter v Italiji. 98-letna Mercede je še vedno polna življenjske energije, kar vedno izraža z igranjem kitare in harmonike. Kako jo je pot iz rodne Sardinije, prek Ligurskega morja in Padske nižine, pripeljala v Bilje, boste izvedeli v današnji oddaji. S tokratno lokalno junakinjo Mercede Porcu je pokramljal Boštjan Simčič.
Predlogi za Radiosfero: Ljubljanske ulice – Majda Sepe Pomlad – Meri Avsenak Lady sings the blues – Billie Holiday Zmagovalna skladba je bila Lady sings the blues – Billie Holiday
Predlogi za Radiosfero: Ljubljanske ulice – Majda Sepe Pomlad – Meri Avsenak Lady sings the blues – Billie Holiday Zmagovalna skladba je bila Lady sings the blues – Billie Holiday
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.
Kvantni računalniki napovedujejo novo tehnološko revolucijo. Njihov glavni adut je povsem drugačen pristop do reševanja problemov, ki temelji na zakonih kvantne fizike, zato so kos problemom, ki jim običajni računalniki niso. A takšna tehnologija ne skoči iz škatle polno realizirana. Razvija se skupaj z reševanjem povsem konkretnih problemov in lahko rečemo, da se je na tem področju zgodil izredno pomemben preboj. Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je namreč v sodelovanju s skupino za kvantno računalništvo podjetja Google (Google Quantum AI), uspešno uporabil univerzalni digitalni kvantni računalnik na 46 superprevodnih kvantnih bitih za simuliranje kvantnih pojavov in pri tem ne samo potrdil lastne teoretične napovedi, temveč je odkril tudi povsem nove, presenetljive pojave, ki kažejo na obstoj novega univerzalnega razreda neravnovesne statistične fizike, in članek o tem objavil v prestižni reviji Science.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Podnebi fizik dr. Blaž Gasparini na dunajski univerzi v Avstriji preučuje vpliv oblakov na podnebje in izboljšuje projekcije podnebnih modelov. V preteklosti je preučeval tudi metode, s katerimi bi lahko modificirali podnebje, zato nam v tokratni Jutranji vremenski fronti pove, kaj je metoda umetnih vulkanov in kako bi jo lahko uporabili v boju proti podnebnim spremembam. A kot pravi sam, je boljše vprašanje, ali jo sploh želimo uporabiti.
Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.
Združenje turističnih kmetij Slovenije prvič prireja projekt Teden turističnih kmetij, s katerim želijo okrepiti promocijo turizma na kmetijah in vsega, kar tak zeleni turizem ponuja. Projektu se je pridružilo 30 kmetij, ki do 21. aprila prirejajo vodene oglede kmetij in starih obrti, vodijo kulinarične delavnice in degustacije ter vabijo na aktivno preživljanje časa v naravi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.
Za sodobno spolnost v zahodnih in njim podobnih družbah je značilna visoka pestrost. Vendar se, kot kažejo raziskave, večina spolnosti zgodi v razmeroma stabilnih partnerskih zvezah, zvestoba pa je izjemno pomembna.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je ilustratorka Ana Maraž, ki je svoje ilustracije iz knjige Protideževna juha Majde Koren, razstavljala kar na dveh prizoriščih 61. Bolognskega knjižnega sejma otroške in mladinske literature: na skupinski razstavi slovenskih ilustratorjev, ki je bila v sklopu letošnje predstavitve Slovenije kot častne gostje, mednarodna žirija pa je njeno delo izbrala med 3520 ilustratorji iz 81. držav ter Ano uvrstila skupaj z 79 ilustratorji iz vsega sveta na letošnjo 58. ilustratorsko razstavo.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je ilustratorka Ana Maraž, ki je svoje ilustracije iz knjige Protideževna juha Majde Koren, razstavljala kar na dveh prizoriščih 61. Bolognskega knjižnega sejma otroške in mladinske literature: na skupinski razstavi slovenskih ilustratorjev, ki je bila v sklopu letošnje predstavitve Slovenije kot častne gostje, mednarodna žirija pa je njeno delo izbrala med 3520 ilustratorji iz 81. držav ter Ano uvrstila skupaj z 79 ilustratorji iz vsega sveta na letošnjo 58. ilustratorsko razstavo.
V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, kdo je bil pred 100 leti rojeni Ivan Gradišek, organizator in prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko.
V rubriki Poglej in povej smo tokrat izvedeli, kdo je bil pred 100 leti rojeni Ivan Gradišek, organizator in prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko.
Danes predstavljamo knjigo Vida Kmetiča z naslovom KURZSCHLUSS, dnevniški zapis(k)i, v katerih avtor na svojstven, povečini satiričen način, opisuje obdobje med leti 2020 in 2022. Zbrani zapisi so po avtorjevih besedah začeli nastajati kot neke vrste ventil, psihoterapevt, navidezni prijatelj, analgetik, mehka, včasih tudi nekoliko trša droga in še kaj, kar je potreboval v obdobju, ki se je, preroško in simbolično, pričelo na petek, 13. marca 2020. Kasneje se je odločil, da jih pripravi za knjižno izdajo. Zložil jih je po vrsti, kronološko, opremil z datumi in se odločil, da bo pisanje zaključil na dan volitev, ki naj bi tako kot petek, 13., začetek, simbolično označevale konec tega obdobja. Obdobja, ki mu je, navdihnjen z besedami Igorja E. Berganta, nadel ime kurzschluss obdobje. Preko 120 zapisov boste lahko prebrali, vmes pa še lepo število takih, ki so zabeleženi zgolj kot enostavčne povedi. Knjiga je izšla pri Založbi Pivec.
Danes predstavljamo knjigo Vida Kmetiča z naslovom KURZSCHLUSS, dnevniški zapis(k)i, v katerih avtor na svojstven, povečini satiričen način, opisuje obdobje med leti 2020 in 2022. Zbrani zapisi so po avtorjevih besedah začeli nastajati kot neke vrste ventil, psihoterapevt, navidezni prijatelj, analgetik, mehka, včasih tudi nekoliko trša droga in še kaj, kar je potreboval v obdobju, ki se je, preroško in simbolično, pričelo na petek, 13. marca 2020. Kasneje se je odločil, da jih pripravi za knjižno izdajo. Zložil jih je po vrsti, kronološko, opremil z datumi in se odločil, da bo pisanje zaključil na dan volitev, ki naj bi tako kot petek, 13., začetek, simbolično označevale konec tega obdobja. Obdobja, ki mu je, navdihnjen z besedami Igorja E. Berganta, nadel ime kurzschluss obdobje. Preko 120 zapisov boste lahko prebrali, vmes pa še lepo število takih, ki so zabeleženi zgolj kot enostavčne povedi. Knjiga je izšla pri Založbi Pivec.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.
Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.
Ženske v znanosti še vedno nimajo enakih možnosti kot moški, le ena tretjina se jih po končanem doktoratu zaposli v akademski sferi prav tako pa tekom svojih kariernih poti težje napredujejo. Sociologinja prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da so za takšno stanje krivi predvsem predsodki in stereotipi, ki se jih naučimo že v otroštvu in ki se prenašajo iz roda v rod. Pa vendar se v zadnjem času razmere izboljšujejo, dodaja gostja. Družba je vedno bolj senzibilizirana glede pomena enakosti spolov in tudi na ravni institucij sprejemajo mehanizme za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških. Z dr. Milico Antić Gaber se je pogovarjala Tita Mayer.
