Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Ob obisku Vile Vipolže mnoge najprej navdušijo čudoviti razgledi širom Goriških brd in lepo urejen park pred vilo. Ta je bila že v 19. stoletju znana po cipresah, ki so bile takrat največje v goriški grofiji, so tudi del naravne dediščine, po nekaterih podatkih stare več kot 250 let. Sama stavba, ki jo po obnovi opisujejo kot najlepšo renesančno vilo v Sloveniji, pa stoji na tem mestu že več kot 800 let.
Ob obisku Vile Vipolže mnoge najprej navdušijo čudoviti razgledi širom Goriških brd in lepo urejen park pred vilo. Ta je bila že v 19. stoletju znana po cipresah, ki so bile takrat največje v goriški grofiji, so tudi del naravne dediščine, po nekaterih podatkih stare več kot 250 let. Sama stavba, ki jo po obnovi opisujejo kot najlepšo renesančno vilo v Sloveniji, pa stoji na tem mestu že več kot 800 let.
V tokratni (10.12.2023) verski oddaji Iz roda v rod na drugo adventno nedeljo se z našimi mikrofoni mudimo v evangelijski cerkvi HIŠA MOLITVE v Gladomesu v občini Slovenska Bistrica. Govorimo o veri kot naintimnejšem odnosu z Jezusom prinaša v naša srca mir, dobroto in ljubezen. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega program,a Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (10.12.2023) verski oddaji Iz roda v rod na drugo adventno nedeljo se z našimi mikrofoni mudimo v evangelijski cerkvi HIŠA MOLITVE v Gladomesu v občini Slovenska Bistrica. Govorimo o veri kot naintimnejšem odnosu z Jezusom prinaša v naša srca mir, dobroto in ljubezen. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacionalnega program,a Radia Maribor Robert Levstek.
Gost tokratnih Obrazov sosednje ulice je bil po poklicu branilec, največje uspehe pa je dosegal na mestu libera. Je ponosen Koprčan, nekdanji nogometaš, reprezentant, oče in še bi lahko naštevali, zdaj pa v Mariboru poslovnež in učitelj, zdaj Mariborčan, Marinko Galič.
Gost tokratnih Obrazov sosednje ulice je bil po poklicu branilec, največje uspehe pa je dosegal na mestu libera. Je ponosen Koprčan, nekdanji nogometaš, reprezentant, oče in še bi lahko naštevali, zdaj pa v Mariboru poslovnež in učitelj, zdaj Mariborčan, Marinko Galič.
V turistični oddaji smo se ustavili na Ptuju, kjer so v župnijskih prostorih svetega Petra in Pavla uredili sobe za turiste. V turizmu vidijo še več priložnosti; predvidoma prihodnje leto bodo odprli tudi mestni razgledni stolp. Zatem smo obiskali še Brežice, ki niso le turistično-termalna destinacija, temveč tudi mesto kulture in zgodovinske dediščine. V potopisni zgodbi pa vandramo po Iranu.
V turistični oddaji smo se ustavili na Ptuju, kjer so v župnijskih prostorih svetega Petra in Pavla uredili sobe za turiste. V turizmu vidijo še več priložnosti; predvidoma prihodnje leto bodo odprli tudi mestni razgledni stolp. Zatem smo obiskali še Brežice, ki niso le turistično-termalna destinacija, temveč tudi mesto kulture in zgodovinske dediščine. V potopisni zgodbi pa vandramo po Iranu.
Tokratno radijsko kuhinjo so zaznamovali kostanji. Če ste si morda kakšen kilogram tega okusnega jesenskega sadeža shranili v zmrzovalno skrinjo, smo vam v oddaji zaupali vsestansko uporabnost kostanja v kulinariki, izvedeli ste, kako ga najlaže olupite in kot zanimivost – katere države so najbolj znane po uporabi kostanja. Naša kuharica Mojca, pa je povedala še podroben recept za pripravo kostanjevega namaza z lisičkami.
Tokratno radijsko kuhinjo so zaznamovali kostanji. Če ste si morda kakšen kilogram tega okusnega jesenskega sadeža shranili v zmrzovalno skrinjo, smo vam v oddaji zaupali vsestansko uporabnost kostanja v kulinariki, izvedeli ste, kako ga najlaže olupite in kot zanimivost – katere države so najbolj znane po uporabi kostanja. Naša kuharica Mojca, pa je povedala še podroben recept za pripravo kostanjevega namaza z lisičkami.
Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.
Zadnja pravopisna pravila, ki so izšla v celoti, so se pripravljala pred približno štiridesetimi leti, ko še nismo poznali interneta ali elektronske pošte. Posledično danes nimamo posebnih pravopisnih pravil za komunikacijo preko spleta. Pri uporabi vejic, klicajev, vprašajev in novih odstavkov v elektronskih sporočilih se zato orientiramo po pravilih za pisanje pisem. Kako je to videti v praksi in ali za pozdravom sledi vejica ali ne, smo v Kratki informativni koristni slovenščini vprašali doc. dr. Damjana Popiča s Filozofske fakultete Ljubljana.
Živa Slavec, arhitektka, predavateljica na Fakulteti za dizajn in oblikovalka izdelkov iz avtohtone gline, si prizadeva za ohranjanje okolja in trajnostne rešitve. To je bilo njeno vodilo tudi ob poskusu umestitve snežne dvorane in drugih objektov pod Joštom, ki ga je civilna iniciativa v Besnico v kranjski občini pod njenim vodstvom tudi preprečila. Predano, zagnano, s strokovnim znanjem in s povezovanjem sokrajanov – somišljenikov, je Živa Slavec visoko postavila letvico ohranjanja okolja in narave. Besniška civilna iniciativa je postala zgled in presegla krajevne okvire. Živa Slavec je tudi predsednica turističnega društva Besnica,. Za prepoznavno delo v družbeno korist in ohranjanje okolja, je pred dnevi prejela Listino o priznanju mestne občine Kranj. Priznanje razume kot potrditev lastnih prizadevanj, obenem pa tudi obveznost Mestne občine Kranj do odgovornega ohranjanja okolja.
Živa Slavec, arhitektka, predavateljica na Fakulteti za dizajn in oblikovalka izdelkov iz avtohtone gline, si prizadeva za ohranjanje okolja in trajnostne rešitve. To je bilo njeno vodilo tudi ob poskusu umestitve snežne dvorane in drugih objektov pod Joštom, ki ga je civilna iniciativa v Besnico v kranjski občini pod njenim vodstvom tudi preprečila. Predano, zagnano, s strokovnim znanjem in s povezovanjem sokrajanov – somišljenikov, je Živa Slavec visoko postavila letvico ohranjanja okolja in narave. Besniška civilna iniciativa je postala zgled in presegla krajevne okvire. Živa Slavec je tudi predsednica turističnega društva Besnica,. Za prepoznavno delo v družbeno korist in ohranjanje okolja, je pred dnevi prejela Listino o priznanju mestne občine Kranj. Priznanje razume kot potrditev lastnih prizadevanj, obenem pa tudi obveznost Mestne občine Kranj do odgovornega ohranjanja okolja.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
V svetovalni oddaji smo govorili o dostopnosti spletnih strani za osebe z kognitivnimi in motoričnimi težavami. Naša gostja je bila Alida Klemenčič, ki smo jo spoznali kot avtorico knjige Dolga je ta pot, v kateri piše o življenju po hudi poškodbi glave. Sogovorka je sodelovala pri Beletrininem projektu Razširjamo obzorja kulturnega, ki se je posvetil usposabljanju oseb z različnimi invalidnostmi za izvedbo analiz dostopnosti spletnih strani kulturnih institucij po Smernicah za dostopnost spletnih vsebin. Alida Klemenčič je mentorica za analizo dostopnosti spletnih strani za uporabnike s kognitivnim oviranostmi po poškodbi možganov. Slišali bomo tudi Matejo Vodeb, vodjo službe za dostopnost programov RTV, ki bo povedala več o spletnih straneh Dostopno.si in Enostavno.info.
Izbrana skladba: Pankrti - Bandiera rossa Glasbeni predlogi so bili: Pliš - Spet lepa Bijelo Dugme - Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac Pankrti - Bandiera rossa
Izbrana skladba: Pankrti - Bandiera rossa Glasbeni predlogi so bili: Pliš - Spet lepa Bijelo Dugme - Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac Pankrti - Bandiera rossa
Patogene bakterije predstavljajo danes vse večjo nevarnost. Na antibiotike se prilagajajo hitreje, kot zmoremo razvijati nove. Smo kar v črni dobi odkrivanja antibiotikov, pravi prejemnica Zoisovega priznanja prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kljub temu se vztrajno išče nove spojine, ki bi bile kos zahtevni nalogi. Lucija Peterlin Mašič je odkrila nove učinkovine, ki veliko obetajo, predvsem ker že s svojo zasnovo onemogočajo razvoj odpornosti pred bakterijami. Toda pot od obetavne učinkovine do zdravila je dolga. Prav tako dolga pa utegne biti pot, preden nas v okolju ne bodo več obkrožali bisfenoli, znani hormonski motilci. Nadomestki najbolj znanega med njimi, bisenola A, niso nič varnejši za naše zdravje, kažejo raziskave, resnična težava pa je kombinacija vseh škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni.
Patogene bakterije predstavljajo danes vse večjo nevarnost. Na antibiotike se prilagajajo hitreje, kot zmoremo razvijati nove. Smo kar v črni dobi odkrivanja antibiotikov, pravi prejemnica Zoisovega priznanja prof. dr. Lucija Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Kljub temu se vztrajno išče nove spojine, ki bi bile kos zahtevni nalogi. Lucija Peterlin Mašič je odkrila nove učinkovine, ki veliko obetajo, predvsem ker že s svojo zasnovo onemogočajo razvoj odpornosti pred bakterijami. Toda pot od obetavne učinkovine do zdravila je dolga. Prav tako dolga pa utegne biti pot, preden nas v okolju ne bodo več obkrožali bisfenoli, znani hormonski motilci. Nadomestki najbolj znanega med njimi, bisenola A, niso nič varnejši za naše zdravje, kažejo raziskave, resnična težava pa je kombinacija vseh škodljivih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni.
Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.
Letošnja jesen je bila za kar dve stopinji toplejša od referenčnega obdobja, obenem pa je bila ena izmed petih najbolj sončnih jeseni v zadnjih 60 letih pri nas. Po številu sončnih dni smo se tako zelo približali jeseni leta 1986 s kazalnikom osončenosti 129 %. Po teh in drugih temperaturnih rekordih letošnje jeseni in prvih zimskih dni vas v Jutranji vremenski fronti tokrat popelje Matija Klančar z ARSO.
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?
Prejšnji teden je Zavod VOZIM ob začetku sedme sezone iniciative Heroji furajo v pižamah za manj voženj pod vplivom alkohola objavil zanimivo tezo, da vsaka tretja slovenska pesem normalizira pitje alkohola. Alkohol je vseprisoten v slovenski »mokri« kulturi in je v družbi sprejet kot spremljevalec tako ob veselih kot slabih trenutkih. Kako se torej to kaže v slovenski glasbi?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Seks je lahko tudi spiritualno ali duhovno doživetje.
Seks je lahko tudi spiritualno ali duhovno doživetje.
Domen Valič je dramski igralec, ki je pred časom zapustil Mestno gledališče ljubljansko in odšel "na svoje". Danes ga lahko spremljamo na televizijskih zaslonih in na različnih odrih po Sloveniji. Trenutno po Sloveniji gostuje z monokomedijo z naslovom Žigolo s. p.
Domen Valič je dramski igralec, ki je pred časom zapustil Mestno gledališče ljubljansko in odšel "na svoje". Danes ga lahko spremljamo na televizijskih zaslonih in na različnih odrih po Sloveniji. Trenutno po Sloveniji gostuje z monokomedijo z naslovom Žigolo s. p.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano s pomočjo knjižničarjev in knjižničark predstavljamo zanimivo branje. Listamo nove knjige in odkrivamo tiste, ki jih je bralska pozornost po krivem obšla. Vabljeni k poslušanju - in branju.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano s pomočjo knjižničarjev in knjižničark predstavljamo zanimivo branje. Listamo nove knjige in odkrivamo tiste, ki jih je bralska pozornost po krivem obšla. Vabljeni k poslušanju - in branju.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Oddelek za zgodovino mariborske Filozofske fakultete v sodelovanju z Zgodovinskim društvom dr. Franca Kovačiča in njegovim znanstvenim inštitutom je včeraj in danes pripravil mednarodni znanstveni simpozij. Tokrat so se posvetili slovenskim povezavam u vzhodno Evropo. Rubriko je pripravil Stane Kocutar.
Bil je učitelj, ravnatelj, vmes marsikaj drugega, tudi dedek Mraz. Med drugim je pisal in bral pogrebne govore in kot pooblaščenec sklepal zakonske zveze. Po težkem otroštvu si je ustvaril lepo družino, ki ga razveseljuje in bogati še danes. Frane Gombač iz Podgrada pri Ilirski Bistrici rad pripoveduje in niza drobce svojega življenja, obiskala ga je Lucija Fatur.
Bil je učitelj, ravnatelj, vmes marsikaj drugega, tudi dedek Mraz. Med drugim je pisal in bral pogrebne govore in kot pooblaščenec sklepal zakonske zveze. Po težkem otroštvu si je ustvaril lepo družino, ki ga razveseljuje in bogati še danes. Frane Gombač iz Podgrada pri Ilirski Bistrici rad pripoveduje in niza drobce svojega življenja, obiskala ga je Lucija Fatur.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
11. decembra bo minilo 150 let od rojstva prof. dr. Josipa Plemlja. Rodil se je na Bledu in že zelo kmalu začel kazati svoj izjemen talent za matematiko. Po gimnazijskih letih v Ljubljani je odšel na študij na Dunaj, kjer je leta 1898 tudi doktoriral in bil v samem vrhu takratnega razvoja matematične znanosti v Avstroogrski. Bil je redni profesor matematike na univerzi v Černovicah od 1908 do razpada monarhije, nato pa od 1919 do 1957 v Ljubljani, kjer je postal tudi prvi rektor novonastale Univerze. Za svoje delo je prof. Plemelj prejel več nagrad in priznanj. Predvsem njegovega matematičnega talenta in doprinosa smo se v Radiosferi spomnili z doc. dr. Boštjanom Kuzmanom s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je ob obletnici rojstva pripravil predavanja, razstavo in scenarij za film o prof. dr. Josipu Plemlju.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Minuli konec tedna so povsod po Primorskem tradicionalno prižgali praznične luči in s tem se je začel niz dogodkov, ki nas bodo spremljali vse do prvih dni januarja. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. Mojca Delač je poklicala koprsko radijsko kolegico Matejo Brežan.
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
December je poseben čas in mi si bomo za darilo v štirih epizodah privoščili kar – možgane, in to tiste, ki jih je pot odpeljala po svetu, kjer se ukvarjajo – z možgani! V prvi decembrski epizodi je z nami Prekmurka, dr. Martina Šebök, ki že sedem let živi v Zürichu in deluje na univerzitetni bolnišnici Zürich. Po svetu nevronov vas vsak teden pelje Mojca Delač.
December je poseben čas in mi si bomo za darilo v štirih epizodah privoščili kar – možgane, in to tiste, ki jih je pot odpeljala po svetu, kjer se ukvarjajo – z možgani! V prvi decembrski epizodi je z nami Prekmurka, dr. Martina Šebök, ki že sedem let živi v Zürichu in deluje na univerzitetni bolnišnici Zürich. Po svetu nevronov vas vsak teden pelje Mojca Delač.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
V oddaji Sami naši na Prvem nocoj predstavljamo projekt Mladi zeko, ki je uspešno končal svoje dveletno izvajanje Poudarek je bil na socialni vključenosti, raznovrstnosti, varstvu okolja in spodbujanju aktivnega državljanstva mladih. Minilo je sto let od rojstva velikega makedonskega pesnika, romanopisca, esejista in prevajalca. V Sloveniji je makedonska skupnost počastila jubilej z glasbeno - literarnim večerom, na katerem so predstavili nove prevode njegove poezije. Adriana Kuči, Sarajevčanka, ki živi in ustvarja v Sloveniji, bo januarja izdala svojo drugo knjigo, napisano v slovenščini; v njej se ukvarja z vse bolj aktualno temo: družinskim nasiljem.
V oddaji Sami naši na Prvem nocoj predstavljamo projekt Mladi zeko, ki je uspešno končal svoje dveletno izvajanje Poudarek je bil na socialni vključenosti, raznovrstnosti, varstvu okolja in spodbujanju aktivnega državljanstva mladih. Minilo je sto let od rojstva velikega makedonskega pesnika, romanopisca, esejista in prevajalca. V Sloveniji je makedonska skupnost počastila jubilej z glasbeno - literarnim večerom, na katerem so predstavili nove prevode njegove poezije. Adriana Kuči, Sarajevčanka, ki živi in ustvarja v Sloveniji, bo januarja izdala svojo drugo knjigo, napisano v slovenščini; v njej se ukvarja z vse bolj aktualno temo: družinskim nasiljem.
Decembra se začne čas obdarovanja in prvi izmed treh dobrih mož je nosil ravno danes ponoči. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinska oseba, ki naj bi se rodila v premožni družini, podedovano bogastvo pa naj bi razdajala revnejšim družinam. Zato se ga torej drži sloves dobrodelnosti in obdarovanja. Danes je obdarovanje še vedno živo, in sicer v noči s 5. decembra na 6., ko sv. Nikolaj praznuje god. Pozneje sta se Miklavžu pridružila še dedek Mraz in Božiček. Kdo izmed dobrih mož danes obdaruje otroke in kako so se običaji obdarovanja z leti spreminjali, je v sredini Radiosferi preverila Lana Furlan.
Decembra se začne čas obdarovanja in prvi izmed treh dobrih mož je nosil ravno danes ponoči. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je zgodovinska oseba, ki naj bi se rodila v premožni družini, podedovano bogastvo pa naj bi razdajala revnejšim družinam. Zato se ga torej drži sloves dobrodelnosti in obdarovanja. Danes je obdarovanje še vedno živo, in sicer v noči s 5. decembra na 6., ko sv. Nikolaj praznuje god. Pozneje sta se Miklavžu pridružila še dedek Mraz in Božiček. Kdo izmed dobrih mož danes obdaruje otroke in kako so se običaji obdarovanja z leti spreminjali, je v sredini Radiosferi preverila Lana Furlan.
Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.
Granatno jabolko pritegne z izgledom, živo rdeča barva zrnc in semen, ki jih skriva njegova notranjost, pa nas spomni, da je to sadež, ki je kot nalašč za pripravo različnih jedi v času veselega decembra. Granatno jabolko izvira s področja Irana, dandanes jih največ pridelajo na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Francije in Španije. Kulinarično ponuja raznolik spekter uporabe, na primer, dan lahko začnete z limonado z granatnim jabolkom, ali pa si v nadaljevanju privoščite vitaminsko solato, semena granatnega jabolka se dobro podajo k mesnim jedem ter predstavljajo zmagovalno kombinacijo, ko govorimo o sladicah. Če k temu dodamo še podatek, da je granatno jabolko bogat vir vitamina C, polifenolov in kalija, smo našli dovolj razlogov, da je danes Pod pokrovko v glavni vlogi granatno jabolko.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Slovenskem je začela delovati nova incoming Turistična agencija z imenom SONČNI VZHOD, in to pod okriljem Razvojne agencije Slovenske gorice s sedežem v Lenartu. Oddaja POGLOBLJENO je nastala na kmečkem turizmu Kapl v Dražen vrhu v občini Sveta Ana. Skupaj z gosti v njej predstavljamo temeljno poslanstvo te turistične agencije slovenskega podeželja s slikovitim imenom SONČNI VZHOD. Sodelujejo: dr.Milojka Domanjko, Karmen Razlag, Doris Urbančič Windisch, Martin Breznik, Franc Ornik, Daniel Zorko in družina Kapl. Realizatorka oddaje Polona Flis. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Na Slovenskem je začela delovati nova incoming Turistična agencija z imenom SONČNI VZHOD, in to pod okriljem Razvojne agencije Slovenske gorice s sedežem v Lenartu. Oddaja POGLOBLJENO je nastala na kmečkem turizmu Kapl v Dražen vrhu v občini Sveta Ana. Skupaj z gosti v njej predstavljamo temeljno poslanstvo te turistične agencije slovenskega podeželja s slikovitim imenom SONČNI VZHOD. Sodelujejo: dr.Milojka Domanjko, Karmen Razlag, Doris Urbančič Windisch, Martin Breznik, Franc Ornik, Daniel Zorko in družina Kapl. Realizatorka oddaje Polona Flis. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.
V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)
V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)
Miša Pušenjak je tokrat v oddaji Sejemo nasvete govorila o pravilnem shranjevanju semen in kalilnem testu za semena. .
Miša Pušenjak je tokrat v oddaji Sejemo nasvete govorila o pravilnem shranjevanju semen in kalilnem testu za semena. .
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Kako in zakaj so se države odpovedale monopolu nad oboroženo silo ter kaj to pomeni za mednarodne odnose v vse bolj multipolarnem svetu?
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Minula nedelja je za mnoge po svetu minila kot prva adventna nedelja v decembru. Kljub temu da gre predvsem za verski običaj, ga ne glede na vero obeležujejo tudi številni Romi. In tem običajem, ki zaznamujejo praznični čas pri Romih, bomo posvetili nekoliko več pozornosti v današnji Radiosferi z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Letos je minilo 30 let od smrti akademika fizika Antona Peterlina, ki je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi raziskovalni inštitut; ta se je ob vselitvi v nove prostore na Viču leta 1952 preimenoval v Institut Jožefa Stefana. Leta 1984 je bil sogovornik Bojana Štiha na znamenitih Štihovih večerih v ljubljanskem Cankarjevem domu, govorila sta tudi o znanosti in človekovem blagru. Štih je Peterlina povprašal o mestu znanosti v takratni slovenski družbi in državi. Njun pogovor je za Peterlinov zbornik pred leti prepisala Vesna Arhar Štih, skrajšan izbor pa je za oddajo pripravil Goran Tenze. Pred desetimi leti sta ga prebrala Nadja Jarc in Igor Velše.
Letos je minilo 30 let od smrti akademika fizika Antona Peterlina, ki je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi raziskovalni inštitut; ta se je ob vselitvi v nove prostore na Viču leta 1952 preimenoval v Institut Jožefa Stefana. Leta 1984 je bil sogovornik Bojana Štiha na znamenitih Štihovih večerih v ljubljanskem Cankarjevem domu, govorila sta tudi o znanosti in človekovem blagru. Štih je Peterlina povprašal o mestu znanosti v takratni slovenski družbi in državi. Njun pogovor je za Peterlinov zbornik pred leti prepisala Vesna Arhar Štih, skrajšan izbor pa je za oddajo pripravil Goran Tenze. Pred desetimi leti sta ga prebrala Nadja Jarc in Igor Velše.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.
Predstava v Mladinskem gledališču ji je kot majhni punčki spremenila življenje, čeprav bi si starši bolj želeli, da bi se v domači delavnici oprijela mizarske obrti. Od Šentjakobskega gledališča prek Celja in Trsta je napela svoj gledališki karierni lok. Zdaj je že dve desetletji članica igralskega ansambla v ljubljanski SNG Drami. Na vrhuncu izjemne gledališke kariere se je odločila svoj ustvarjalno kreativni potencial udejaniti tudi med knjižnimi platnicami. Nedavno je na slovenski knjižni trg vstopila z literarnim prvencem z naslovom Pretežno jasno. Kljub številnim nagradam, ki jih je doslej prejela za svoje ustvarjalne dosežke, pravi, da je čez dva dni vsak uspeh samo spomin. Sebe opiše kot optimističnega cinika. Čeprav rada igra in se dobro znajde v vlogah hudobcev, ima raje družbo kamel kot morskih psov. V jutru, po »ta veselem dnevu kulture«, je bila gostja oddaje Prvaki tedna prvakinja ljubljanske Drame in pisateljica Barbara Cerar.
Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.
Rdeči vragi, kot imenujejo belgijsko nogometno reprezentanco, so zadovoljni z žrebom skupin za evropsko nogometni prvenstvo. Minuli konec tedna smo tako v Sloveniji kot v Belgiji dobili prvi sneg v tej zimi, belgijska smučišča začenjajo z obratovanjem s cenami vozovnic od 15 do 20 evrov. Podnebna konferenca COP28 poteka te dni v Dubaju, odzivi na dosežke pogajalcev so različni, v Bruslju je bil kot mrazu in snegu dobro obiskan podnebni protest. V Klicni kodi smo izvedeli tudi, kakšna bo usoda volkov, ki prebivajo na ozemljih pod zastavo Evropske unije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni (3.12.2023) verski oddaji Iz roda v rod - na prvo adventno nedeljo - s podnaslovom izzivi duhovniškega poklica, gostimo patra Mirana Žvanuta, predstojnika slovenskih jezuitov. O duhovništvu kot poslanstvu služenja, dobrote in ponižnosti govorimo... Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična reealizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacion alnega programa Radia Maribor Robert LEVSTEK.
V tokratni (3.12.2023) verski oddaji Iz roda v rod - na prvo adventno nedeljo - s podnaslovom izzivi duhovniškega poklica, gostimo patra Mirana Žvanuta, predstojnika slovenskih jezuitov. O duhovništvu kot poslanstvu služenja, dobrote in ponižnosti govorimo... Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična reealizacija Simon Spreitzer. Odgovorni urednik nacion alnega programa Radia Maribor Robert LEVSTEK.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Strmol na Gorenjskem, slikovito postavljen na majhni vzpetini na vznožju strmega Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorje, je eden redkih gradov na Kranjskem, ki je ves čas ohranil slovensko ime. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime, ob koncu 14. stoletja pa so ti zanimivo ime svojega gradu ponesli tudi na sosednjo Štajersko, kjer danes najdemo Strmol pri Rogatcu. A mi smo se kot rečeno odpravili tokrat kar na Gorenjsko na ogled gradu, ki je eden redkih, ki so nepoškodovani in brez posebnega pretresa preživeli drugo svetovno vojno in leta po njej, morda še posebej zato, ker se je tako lepo vpel v okolico in postal njena nepogrešljiva sestavina. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.
Strmol na Gorenjskem, slikovito postavljen na majhni vzpetini na vznožju strmega Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorje, je eden redkih gradov na Kranjskem, ki je ves čas ohranil slovensko ime. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime, ob koncu 14. stoletja pa so ti zanimivo ime svojega gradu ponesli tudi na sosednjo Štajersko, kjer danes najdemo Strmol pri Rogatcu. A mi smo se kot rečeno odpravili tokrat kar na Gorenjsko na ogled gradu, ki je eden redkih, ki so nepoškodovani in brez posebnega pretresa preživeli drugo svetovno vojno in leta po njej, morda še posebej zato, ker se je tako lepo vpel v okolico in postal njena nepogrešljiva sestavina. Tja se je odpravila Tadeja Bizilj.
V oddaji Obrazi Sosednje Ulice tokrat gostimo izjemno zanimivo osebnost - Petra Ščernjaviča. Prekmurec z bogatimi izkušnjami, ki je svojo pot začel v hotelski industriji, kjer je pridobil številne veščine in izkušnje. V tujini je svoj talent usmeril v animacijo za otroke, ustvarjal je nepozabne trenutke za najmlajše. Postal je tudi turistični vodič, kar mu je omogočilo raziskovanje različnih kultur in krajev ter bogatilo njegovo raznoliko življenjsko pot. Peter je prešel tudi v svet fitnesa, kjer je postal priznan trener, posvečen izboljšanju zdravja in dobrega počutja ljudi. V zadnjem obdobju pa nas je presenetil z novo stranjo svoje ustvarjalnosti - kot avtor in izvajalec v svetu rep glasbe, pri tem pa ohranja svojo identiteto s prekmurskim narečjem.
V oddaji Obrazi Sosednje Ulice tokrat gostimo izjemno zanimivo osebnost - Petra Ščernjaviča. Prekmurec z bogatimi izkušnjami, ki je svojo pot začel v hotelski industriji, kjer je pridobil številne veščine in izkušnje. V tujini je svoj talent usmeril v animacijo za otroke, ustvarjal je nepozabne trenutke za najmlajše. Postal je tudi turistični vodič, kar mu je omogočilo raziskovanje različnih kultur in krajev ter bogatilo njegovo raznoliko življenjsko pot. Peter je prešel tudi v svet fitnesa, kjer je postal priznan trener, posvečen izboljšanju zdravja in dobrega počutja ljudi. V zadnjem obdobju pa nas je presenetil z novo stranjo svoje ustvarjalnosti - kot avtor in izvajalec v svetu rep glasbe, pri tem pa ohranja svojo identiteto s prekmurskim narečjem.
V prvi decembrski turistični oddaji smo povedali, kako pripravljeni so naši gorski centri na novo zimsko sezono. Ustavili smo se na Mariborskem Pohorju, kjer so pred nedavnim znova zagnali gondolo, in preverili, kakšne novosti čakajo tam smučarje…potem pa smo odpotovali na Bližnji vzhod; po Iranu nas vodi Marjan Ostroško s Ptuja.
V prvi decembrski turistični oddaji smo povedali, kako pripravljeni so naši gorski centri na novo zimsko sezono. Ustavili smo se na Mariborskem Pohorju, kjer so pred nedavnim znova zagnali gondolo, in preverili, kakšne novosti čakajo tam smučarje…potem pa smo odpotovali na Bližnji vzhod; po Iranu nas vodi Marjan Ostroško s Ptuja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tomerli še danes vzbujajo nostalgijo starejših prebivalcev Štajerske po takratni »babičini kuhinji« in mladostni razigranosti, ki so jo dopolnjevali sicer skromni, toda z ljubeznijo narejeni prigrizki. Jed je bila zaradi svoje preprostosti, hitre priprave in sestavin, ki so običajno bile pri roki, velikokrat na mizi.V radijski kuhinji je recept za pšenični tomerl ali babjo jezo pripravila kuharica Urška Šobak.
Tomerli še danes vzbujajo nostalgijo starejših prebivalcev Štajerske po takratni »babičini kuhinji« in mladostni razigranosti, ki so jo dopolnjevali sicer skromni, toda z ljubeznijo narejeni prigrizki. Jed je bila zaradi svoje preprostosti, hitre priprave in sestavin, ki so običajno bile pri roki, velikokrat na mizi.V radijski kuhinji je recept za pšenični tomerl ali babjo jezo pripravila kuharica Urška Šobak.
Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?
Jezik ni nekaj statičnega in je zaradi družbenih sprememb in tehnološkega razvoja vseskozi podvržen razvoju. Spol je, ko govorimo ali pišemo, prisoten na več ravneh, in sicer kot slovnični spol, skozi besede, ki predstavljajo tudi spol in družbeno dogovorjene pomene, ki jih imajo nekatere besede. V današnji Kratki informativni koristni slovenščini si bomo zastavili vprašanje, kako povedati kaj, kar ne bo razumljeno kot binarno? Kako spoštljivo in vključujoče naslavljati nebinarne osebe?
