Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Raziskujte

Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije

8. 8. 2022

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/

Készüljünk a kertészeti szezon második felére

8. 8. 2022

Ebben az időszakban kell elkezdeni azon növények termesztését, amelyek szeretik az egyre rövidülő nappalokat, a hűvösödő időjárást, a frissebb éjszakákat és reggeleket.

Iz Odese čez polja se strah stopnjuje

8. 8. 2022

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Leta 1944 je začel redno oddajati Radio osvobodilne fronte

8. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Železna cesta proti morju

7. 8. 2022

Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.

Šoštanjsko jezero – jezero, ki je pogoltnilo vasi

7. 8. 2022

Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo.

Ujetost na Salomonovih otokih, romsko naselje Pušča

6. 8. 2022

Januarja smo gostili novinarko in publicistko Anjo Kovačič iz Celja, ki je v začetku covidne epidemije ostala ujeta na Salomonovih otokih. Ustavili smo se še v romskem naselju Pušča, ki postaja vse bolj turistično zanimivo.

Ste za pirine palčke?

6. 8. 2022

Vse več ljudi posega po izdelkih iz pirine moke, ki jo še posebej priporočajo ljudem s težavami pri uživanju pšenične moke. Kuharica Barbara Štern je pripravila zanimiv in preprost recept za pripravo pirinih palčk, ki jih lahko ponudimo h kozarcu vina, zelenjavnim juham ali prigrizkom.

Robert Polajžer in Marjana Kočivnik: "Želela sva štruklje, dobila sva Slivnico."

6. 8. 2022

Prvi jutranji program se avgusta od sobotah prebuja v planinskih kočah in tam nastaja tudi jutranja rubrika Lokalni junak. Robert Polajžer in Marjana Kočivnik sta od leta 2020 najemnika Planinskega doma na Slivnici. V dveh letih sta izvedla temeljito prenovo - tako gradbeno kot tudi vsebinsko ter tako priljubljeni planinski postojanki dala svoj pečat. Kako so ju sprejeli pohodniki in kakšne načrte še imata, sta na terenu - v živo - izvedela Nadia Petauer in Jure K. Čokl.

15 let od protikadilskega zakona

5. 8. 2022

Na današnji dan pred 15 leti se je zgodilo nekaj, kar je pomembno spremenilo ozračje v notranjih javnih prostorih – predvsem gostinskih lokalih. In to dobesedno. Kako danes gledamo na čase, ko glede tega še ni bilo pravil?

Zakaj je danes občinski praznik Ptuja?

5. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Prvi slovenski tabor

4. 8. 2022

9. avgusta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi slovenski tabor oziroma množično narodnopolitično zborovanje. Zakaj se je prireditev zapisala v zgodovino?

Prvenec Renata Bratkoviča z naslovom Plavalec

4. 8. 2022

Predstavili smo prvenec Renata Bratkoviča z naslovom Plavalec. Knjiga je izšla pri založbi Litera.

"Izredno rada sem skrbela za goste."

4. 8. 2022

Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom.

Ob tednu dojenja

4. 8. 2022

Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. Namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja ter poudariti pomen izobraževanja in podpore. Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je materino mleko pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Slednjo potrebujejo tudi doječe matere. Pa jo dobijo dovolj? Nekateri podatki pravijo, da je mater, ki se soočajo z dejanskim pomanjkanjem mleka približno 2 do 5 odstotkov. K pomanjkanju mleka lahko sicer pripomore tudi materin stres, porod s carskim rezom ali slabo zdravstveno stanje. Mateja Brežan se je pogovarjala z mamo, ki je dvakrat rodila v razmaku 20 let in s svetovalnko za dojenje iz ZD Izola, slišali pa boste tudi pediatrinjo, ki je bila med prvimi, ki je pred dobrima dvema desetletjema dobila mednarodni certifikat za dojenje. Vabimo k poslušanju!

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

4. 8. 2022

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje

Na poletje ljubezni!

4. 8. 2022

Ljubezen vrti ta svet. Pa če ste romantične duše ali ne, ste se o njej gotovo že izpraševali. In tudi mi smo se. V seriji štirih majskih epizod »Ljubezen gre skozi nevrone«. Spomnili se bomo nanje, zastavimo pa tudi nagradni izziv za možgane, da se v poletnih mesecih ne polenijo preveč. Pripravlja: Mojca Delač.

Drava še dosega biološki minimum, problematični so pritoki

4. 8. 2022

Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.

Leta 1956 je stekel prvi javni televizijski program pri nas

4. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Trst, Dunaj na morju

3. 8. 2022

Kako se v tipičnih jedeh, pod katerimi se šibijo tržaške mize, izraža nostalgija, ki jo mesto v zalivu danes goji do habsburškega imperija?

Nenavadno je, če nimaš unikatne servirne posode

3. 8. 2022

Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir.

O represiji zoper svojce tistih, ki so se uprli ali med drugo svetovno vojno kakorkoli škodovali nacistični okupacijski oblasti

3. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

V kraljestvu Zlatoroga – prvi slovenski nemi celovečerni film

2. 8. 2022

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Katere rastline še sejemo v tem času?

2. 8. 2022

V oddaji Sejemo nasvete je svetovalka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak povedala, katere rastline lahko v tem času še sejemo.

Spremembe moškosti in očetovstva

2. 8. 2022

V zadnjih desetletjih prihaja do prelomnih sprememb v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. Slednje v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov, po različnih indeksih merjenja, največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vedno več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki preko mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Novinarka in voditeljica Tita Mayer je k pogovoru o spremembah sodobnega očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.

Arhitekt,ki je v Mariboru pustil pomemben pečat

2. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

LJUDJE OB MEJI - primeri zglednega sodelovanja - NEDELIŠČE in SREDIŠČE ob Dravi

2. 8. 2022

Tokratna (2.8.2022) oddaja Poglobljeno, ki ima delovni podnaslov Ljudje ob meji in se dogaja v hrvaški međimurski obmejni občini Nedelišče, v tamkajšnji znani gostilni Martin. Domačini so se megaherčno srečali s predstavniki slovenske obmejne občine Središče ob Dravi. Od nekdaj so ljudje zgledno sodelovali; veliko je bilo mešanih zakonov, pa tudi narečna govorica ljudi z obeh strani meje je močno podobna… Zlasti intenzivni so stiki med različnimi kulturnimi, gasilskimi in drugimi društvi… V oddaji sodelujejo: oba župana – občine Središče ob Dravi in Nedelišče – Jurij Borko in Nikola Novak ter kulturniki z obeh strani meje: Dejan Buvač, Dragica Florjanič, Lucija Pocrnja, Branko Panić, Silna Marčec, Franjo Soldat, Jasna Hajdinjak, Tomislav Serec in Vedrana Radmanić. Programski realizator Stanko Kozar – predsednik Občinske turistične zveze Maribor. Tehnična realizacija Goran Glavičić. Avtor oddaje Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Kustos Slavko Polak nas vodi po poletnem Planinskem polju

1. 8. 2022

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem vas tokrat vabimo na poletno reportažo po Planinskem polju. Pred nekaj leti jo je na tem našem najbolj tipičnem kraškem polju izpeljal kustos Muzeja Kras oziroma Notranjskega muzeja v Postojni, biolog in ornitolog mag. Slavko Polak. Na začetku poznopoldanske ekskurzije je mikrofon vključil avtor reportaže Goran Tenze, in avantura spoznavanja biotske raznovrstnosti in izzivov posledic intenzivnega kmetijstva nanjo se je začela. FOTO: Cvetoči travnik na Planinskem polju VIR: https://www.notranjski-muzej.si/

Vegyszermentesen a földibolhák és takácsatkák ellen

1. 8. 2022

Ebben a száraz meleg időben növényeinket előszeretettel látogatja néhány kártevő, többek között a földibolhák és a takácsatkák.

Rusija začrtala meje strateških in gospodarskih interesov

1. 8. 2022

Parada ob dnevu ruske mornarice in nova pomorska doktrina sta danes osrednji temi ruskih medijev. V petek se bosta po zgolj 13-tih dnevih spet srečala Putin in Erdogan, skrhani odnosi na Zemlji se poznajo tudi v vesolju, Rusi zapuščajo Mednarodno vesoljsko postajo.

Kdaj in je so odprli prvo samopostrežno trgovino pri nas ?

1. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdaj in je so odprli prvo samopostrežno trgovino pri nas ?

1. 8. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Jezero pri Podpeči

31. 7. 2022

Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman.

Dr. Király Mór

30. 7. 2022

Adásunkban ezúttal dr. Király Mórt mutatjuk be, aki 1820. okt. 14-én született Zalaegerszegen és 1905. április 21-én hunyt el Alsólendván.

Nekoč si hitro lahko prišel v zavod, nisi potreboval uradne diagnoze

30. 7. 2022

V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.

Sprehod po Vinagovi kleti

30. 7. 2022

V oddaji, namenjeni turizmu smo najprej potovali; z blogerjema Katarino in Rokom Hočevarjem odkrivamo svet, nato pa se odpravljamo še v Vinagovo klet, ki v vročih poletnih dneh ponuja pravo osvežitev.

Sezamova pomaka za poletno zelenjavo

30. 7. 2022

Ker so poletni vrtovi v izobilju zelenjave, je tudi naša radijska kuhinja tokrat namenjena zelenjavnim jedem. Izvedeli boste kakšni načini priprave zelenjave so v trendu, kako kreativno uporabimo zelenjavo za ozimnico, kako pripravimo polnovredne poletne veganske jedi in še podroben recept za pripravo sezamove pomake za poletno zelenjavo.

Stanko Močnik

30. 7. 2022

Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.

Vendredo sen regulo

29. 7. 2022

Petek brez pravila o esperantu, ki se ga lahko naučimo desetkrat hitreje kot angleščino, kako zveni Evropska himna z besedilom v esperantu, zakaj na esperantski zastavi prevladuje zelena barva, ali ima esperanto res samo 16 pravil in kako je odraščati z esperantom kot maternim jezikom.

V Spominčicah o enem najbolj znanih povojnih montiranih političnih sodnih procesov pri nas

29. 7. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Poskrbimo za varnost mobilnih telefonov

28. 7. 2022

Ob odhodu na dopuste na več načinov poskrbimo za svojo varnost. pripravimo si potovalno lekarno, se nezgodno zavarujemo, servisiramo vozilo in tako naprej. Kot pa opozarjajo v nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT, premalo poskrbimo za varnost naših mobilnih telefonov oziroma za varnost ob njihovi uporabi. Pripravili so nabor nasvetov, ki jih bomo slišali tudi v današnji svetovalni oddaji. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Župan slovenskega rodu, ki je pred 80-imi leti prevzel vodenje mesta Cleveland

28. 7. 2022

V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil župan slovenskega rodu, ki je pred 80-imi leti prevzel vodenje mesta Cleveland v ameriški zvezni državi Ohio.

Predstavili smo TRZNIL JE, ODPRLA JE OKO Vesne Lemaić

28. 7. 2022

Predstavili smo TRZNIL JE, ODPRLA JE OKO, tretje kratkoprozno delo Vesne Lemaić. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.

"Včasih je bil v vsaki hiši vsaj en lep kos stekla v kredenci"

28. 7. 2022

"Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš," slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška, gospod Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili. Zdaj prebiva v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, ki je prvi dom starejših novejše generacije s konceptom gospodinjskih skupin.

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

28. 7. 2022

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?

"Delfinji možgani se v marsičem dobro kosajo s človeškimi"

28. 7. 2022

Tokrat bo navdih morje in dogajanje v njem. V epizodi bomo s pomočjo dr. Tilna Genova (Društvo Morigenos) pokukali v svet delfinjih možganov, živčevja in njihovega vedenja. V marsičem je primerljivo s človeškim, seveda pa se tudi v mnogih razlikuje. Ste vedeli, da delfini ne spijo ampak počivajo samo s polovico možganov? Delfini imajo razvit spomin, znajo uporabljati preprosto orodje in izražajo različne volje. Raziskuje in sprašuje: Mojca Delač. Ob 7.35 na Prvem.

V zakulisju novinarskega poročanja: "Prvi pretres sem doživela, ko smo v štabu v Kostanjevici slišali sireno"

28. 7. 2022

Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.

V Spominčicah tudi o županu zaslužnem za elektrifikacijo Šoštanja

28. 7. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Se kapitalizem preobraža v tehnofevdalizem?

27. 7. 2022

»Ne živimo več v kapitalizmu, ampak v tehnofevdalizmu.« Tako se glasi teza nekaterih ekonomistov, ki skušajo pojasniti spremembe v svetu, v katerem ima zgolj peščica izjemno bogatih posameznikov – med drugimi lastniki gigantskih digitalnih podjetij, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft in Meta oz. Facebook – v rokah ne le skorajda nepredstavljivo ekonomsko, ampak tudi vedno večjo politično in družbeno moč. Toda kako smiselna je pravzaprav primerjava današnjega družbeno-gospodarskega ustroja s srednjeveškim fevdalizmom? Ali se kapitalizem, kakršnega smo poznali, skozi neznansko koncentracijo gospodarske in družbene moči ter vso tehnologijo, ki omogoča doslej nepredstavljiv nadzor nad obnašanjem posameznikov, res tako zelo spreminja, da zanj potrebujemo novo besedo ali pa lahko vse to mirno razumemo tudi v kontekstu kapitalizma? In nenazadnje: kaj – če ne ponovna fevdalizacija – sploh je bistvo sprememb, ki smo jim priča? O tovrstnih vprašanjih bomo razmišljali s tokratnimi gosti, predavateljem na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete dr. Primožem Krašovcem, filozofom dr. Alešem Mendiževcem ter ekonomistom, strokovnim sodelavcem na ljubljanski Ekonomski fakulteti Igorjem Feketijo, ki za začetek takole razlaga sam izvor izraza tehnofevdalizem v ekonomski vedi. Oddajo, ki ste jo v preteklosti že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore.

Kraft pivo je pivo z dušo

27. 7. 2022

Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj.