Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.
Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.
Singapore Changi je letališče, ki že leta kraljuje na vrhu seznama 565 najboljših letališč na svetu po izboru potnikov. To singapursko letališče ponuja toliko različnih aktivnosti, da nekateri potniki v svoj popotniški itinerarij dodajo dodaten dan zgolj zato, da ga v miru doživijo oz. si ga ogledajo. Obiskala sta ga tudi Miha in Sandra Stare, ki sta svojo izkušnjo opisala za oddajo Petek brez pravila.
Singapore Changi je letališče, ki že leta kraljuje na vrhu seznama 565 najboljših letališč na svetu po izboru potnikov. To singapursko letališče ponuja toliko različnih aktivnosti, da nekateri potniki v svoj popotniški itinerarij dodajo dodaten dan zgolj zato, da ga v miru doživijo oz. si ga ogledajo. Obiskala sta ga tudi Miha in Sandra Stare, ki sta svojo izkušnjo opisala za oddajo Petek brez pravila.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pred tednom dni je Ljubljančanke in Ljubljančane pa tudi zaposlene na mestni občini presenetil in razočaral podatek Evropske okoljske agencije, da se Ljubljana po kakovosti zraka uvršča na neslavno 709 mesto v Evropi. Kako je mogoče, da v Zeleni prestolnici Evrope dihamo tako onesnažen zrak in kako so potekale meritve?
Pred tednom dni je Ljubljančanke in Ljubljančane pa tudi zaposlene na mestni občini presenetil in razočaral podatek Evropske okoljske agencije, da se Ljubljana po kakovosti zraka uvršča na neslavno 709 mesto v Evropi. Kako je mogoče, da v Zeleni prestolnici Evrope dihamo tako onesnažen zrak in kako so potekale meritve?
Življenje Vinka Bitenca je že pred rojstvom zaznamoval ljubljanski potres, ostal je brez očeta in s prirojeno srčno napako. Ustvarjal je tako za odrasle kot za otroke in zapustil bogat opus, veliko del pa je ostalo neobjavljenih. Po hudem in literarno sta ga zaznamovali dve svetovni vojni. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. V soboto bo minilo 130 let od njegovega rojstva.
Življenje Vinka Bitenca je že pred rojstvom zaznamoval ljubljanski potres, ostal je brez očeta in s prirojeno srčno napako. Ustvarjal je tako za odrasle kot za otroke in zapustil bogat opus, veliko del pa je ostalo neobjavljenih. Po hudem in literarno sta ga zaznamovali dve svetovni vojni. Njegovo najbolj znano delo za otroke je lirična pravljica »Zlati čeveljčki«, ki je bila prirejena tudi za televizijsko predvajanje. V soboto bo minilo 130 let od njegovega rojstva.
Danes predstavljamo težko pričakovano avtobiografijo z naslovom MINISTER GREGOR PA NIČ, zagotovo najbolj prepoznavnega televizijskega športnega reporterja Andreja Stareta. Marca 2024 se je – po ekipni tekmi skakalcev v Planici – upokojil, letos septembra pa bo praznoval 70. rojstni dan. Čeprav je šel njegov slog poročanja kdaj komu tudi močno v nos – ali pa prav zato, je ves čas užival veliko podporo širše javnosti, saj ima ogromno znanja s področij športne zgodovine in medicine. Avtobiografija Andreja Stareta ne predstavi samo kot športnega navdušenca in novinarja, ampak tudi kot zdravnika, saj je vse življenje združeval obe karieri in prepotoval več kot polovico sveta. V knjigi legendarni Stare odkrito spregovori tudi o svoji družini – o prednikih, materi in sestri, s katerima si je bil zelo blizu, odtujenem očetu, s katerim razen v sinovih redkih slikarskih poskusih nikoli nista našla skupnega jezika, o svoji muzi in zakonskem brodolomu in o sinu Urbanu, ki se je v mlajših kategorijah uveljavil na dirkaških stezah. Krpan mu bo ob branju marsikdaj navdušeno zaploskal, Brdavs bo pogledal v tla … Minister Gregor pa nič. »Televizija me je tako prevzela, začutil sem nekaj, česar ne znam opisati, morda klic resnice, klic notranjosti, ki mi je kričal: »To je zate, to si ti! Vztrajaj!« Temu notranjemu glasu se nisem mogel upreti,« zapiše Stare v knjigi.
Danes predstavljamo težko pričakovano avtobiografijo z naslovom MINISTER GREGOR PA NIČ, zagotovo najbolj prepoznavnega televizijskega športnega reporterja Andreja Stareta. Marca 2024 se je – po ekipni tekmi skakalcev v Planici – upokojil, letos septembra pa bo praznoval 70. rojstni dan. Čeprav je šel njegov slog poročanja kdaj komu tudi močno v nos – ali pa prav zato, je ves čas užival veliko podporo širše javnosti, saj ima ogromno znanja s področij športne zgodovine in medicine. Avtobiografija Andreja Stareta ne predstavi samo kot športnega navdušenca in novinarja, ampak tudi kot zdravnika, saj je vse življenje združeval obe karieri in prepotoval več kot polovico sveta. V knjigi legendarni Stare odkrito spregovori tudi o svoji družini – o prednikih, materi in sestri, s katerima si je bil zelo blizu, odtujenem očetu, s katerim razen v sinovih redkih slikarskih poskusih nikoli nista našla skupnega jezika, o svoji muzi in zakonskem brodolomu in o sinu Urbanu, ki se je v mlajših kategorijah uveljavil na dirkaških stezah. Krpan mu bo ob branju marsikdaj navdušeno zaploskal, Brdavs bo pogledal v tla … Minister Gregor pa nič. »Televizija me je tako prevzela, začutil sem nekaj, česar ne znam opisati, morda klic resnice, klic notranjosti, ki mi je kričal: »To je zate, to si ti! Vztrajaj!« Temu notranjemu glasu se nisem mogel upreti,« zapiše Stare v knjigi.
Gospa, ki ima rada besede, vendar je službeno pot posvetila številkam, bi lahko rekli o naši tokratni sogovornici, gospe Majdi Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo tri njene knjige, ki so doslej izšle. Nastaja že četrta, ta pa bo bolj osebna. Gospa Majda je morala v življenju čez številne čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in dodaja: "Ko človek kaj zapiše, lahko tudi kaj kratkega, na koncu začuti zadovoljstvo, mir." Gospo Majdo Rupnik je na začetku leta obiskala Lucija Fatur.
Gospa, ki ima rada besede, vendar je službeno pot posvetila številkam, bi lahko rekli o naši tokratni sogovornici, gospe Majdi Rupnik. Besede so prišle na vrsti po upokojitvi. Zelo rada bere, da pa ji gre izredno dobro tudi pisanje, dokazujejo tri njene knjige, ki so doslej izšle. Nastaja že četrta, ta pa bo bolj osebna. Gospa Majda je morala v življenju čez številne čeri. "Pisanje me izpolnjuje," pravi in dodaja: "Ko človek kaj zapiše, lahko tudi kaj kratkega, na koncu začuti zadovoljstvo, mir." Gospo Majdo Rupnik je na začetku leta obiskala Lucija Fatur.
Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo. A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.
Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo. A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.
Številne študije potrjujejo varovalni vpliv sredozemskega načina prehranjevanja na naše žile. Te so namreč celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre, lahko tudi poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani. V oddaji Ultrazvok bo strokovnjak za žile in srce podrobneje pojasnil povezavo med aterosklerotičnim procesom in povišanim holesterolom; opozoril bo na aterosklerozo srčnih žil in povedal, kako tako imenovana mediteranska dieta zaščiti žilne stene. (Po oddaji iz 28.7.2023)
Številne študije potrjujejo varovalni vpliv sredozemskega načina prehranjevanja na naše žile. Te so namreč celo življenje podvržene procesu ateroskleroze, ki lahko žilno steno poškoduje do te mere, da se žila zapre, lahko tudi poči. In kdo je glavni krivec? »Glavni krivec je slabi LDL holesterol,« pravi prof. dr. Zlatko Fras iz Kliničnega centra v Ljubljani. V oddaji Ultrazvok bo strokovnjak za žile in srce podrobneje pojasnil povezavo med aterosklerotičnim procesom in povišanim holesterolom; opozoril bo na aterosklerozo srčnih žil in povedal, kako tako imenovana mediteranska dieta zaščiti žilne stene. (Po oddaji iz 28.7.2023)
Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno, bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnem projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o novostih v svetu nevroznanosti gibanja.
Tokrat so možgani odšli na potep, že tradicionalno, bi lahko rekli, in sicer na drugo različico poletne šole TBrainBoost, ki po nekajletnem projektu TwinBrain nadaljuje zgodbo raziskovanja človeškega gibanja in skuša zgraditi mostove med raziskavami, klinično prakso in industrijo. Prof. dr. Uroš Marušič skupaj z ekipo snuje možnosti povezovanj in nadgrajevanj in na Morski biološki postaji, ki te julijske dni gosti nevroznanstvenike od blizu in daleč, sta se z Mojco Delač pogovarjala o novostih v svetu nevroznanosti gibanja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?
V pregledu izstopajočih vsebin Frekvence X pretekle sezone Luka Hvalc tokrat izpostavlja tri teme: S časovne razdalje petih let smo s kitajskim virologom Georgeom Fujem Gaom analizirali pandemijo koronavirusa; Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo? Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Potem ko so z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ta teden sporočili, da so v bližini Ljubljane tudi letos odkrili primere japonskega hrošča, ki lahko v kmetijstvu povzroči veliko škodo, smo preverili, ali se je v feromonske pasti ulovil tudi na Primorskem
Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.)
Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.)
V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o korenovkah in gomoljnicah. Svetovala je specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
V rubriki Sejemo nasvete smo govorili o korenovkah in gomoljnicah. Svetovala je specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.
Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU
Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU
Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.
Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.
Poletni čas, ko mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne; tiste, ki so vložene na zalogo in jih vzameš iz kozarca, ko res nimaš ničesar več ponuditi, imenujemo čas kislih kumaric. Ali se sredi julija s sindromom kislih kumaric spopadajo tudi v Bruslju? Praznik- kolesarski praznik- ki traja kar 23 dni predstavlja tudi 111. Dirka po Franciji, Belgija in Nizozemska spadata med kolesarske velesile. Kako dirka odmeva pri njih?
Poletni čas, ko mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne; tiste, ki so vložene na zalogo in jih vzameš iz kozarca, ko res nimaš ničesar več ponuditi, imenujemo čas kislih kumaric. Ali se sredi julija s sindromom kislih kumaric spopadajo tudi v Bruslju? Praznik- kolesarski praznik- ki traja kar 23 dni predstavlja tudi 111. Dirka po Franciji, Belgija in Nizozemska spadata med kolesarske velesile. Kako dirka odmeva pri njih?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.
V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V poletnem doživetju vas tokrat vabimo v Pustolovski park Betnava – v telovadnico na prostem v mariborskem gozdu, kjer uživajo tako najmlajši kot njihovi starši in stari straši.
V poletnem doživetju vas tokrat vabimo v Pustolovski park Betnava – v telovadnico na prostem v mariborskem gozdu, kjer uživajo tako najmlajši kot njihovi starši in stari straši.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Človek v okolje izpušča mnogo škodljivih snovi - a posebno nas skrbi, ko se te snovi znajdejo v vodi. Če večje kose smeti, kot so plastika, vejevje in blato iz vode lažje odstranimo, je odstranjevanje izredno majhnih spojin precej kompleksnejše. Ena takšnih je bisfenol A, ki se v okolje sprošča iz plastike. Kako torej bisfenol in druga na onesnaževala odstraniti iz vode? Dobro rešitev danes ponuja fotokataliza - pristop, pri katerem za razgradnjo strupenih spojin uporabimo svetlobo in nove materiale. Marsikaj obeta material titanov dioksid, ki je večstransko uporaben: za belo barvo v pigmentih, premazih in tudi papirju, uporablja se za razgradnjo strupenih snovi v vodah, kot so ostanki zdravil ter bisfenol A, pa tudi za čiščenje zraka.
Človek v okolje izpušča mnogo škodljivih snovi - a posebno nas skrbi, ko se te snovi znajdejo v vodi. Če večje kose smeti, kot so plastika, vejevje in blato iz vode lažje odstranimo, je odstranjevanje izredno majhnih spojin precej kompleksnejše. Ena takšnih je bisfenol A, ki se v okolje sprošča iz plastike. Kako torej bisfenol in druga na onesnaževala odstraniti iz vode? Dobro rešitev danes ponuja fotokataliza - pristop, pri katerem za razgradnjo strupenih spojin uporabimo svetlobo in nove materiale. Marsikaj obeta material titanov dioksid, ki je večstransko uporaben: za belo barvo v pigmentih, premazih in tudi papirju, uporablja se za razgradnjo strupenih snovi v vodah, kot so ostanki zdravil ter bisfenol A, pa tudi za čiščenje zraka.
Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem. Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomič.
Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem. Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomič.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine.
V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine.
V rubriki Poglej in povej se bomo spomnili odličnega poznavalca zgodovine Štajerske v 19. in v prvi polovici 20. stoletja . Pred nedavnim je namreč izšla knjižica o njegovi življenjski in ustvarjalni poti.
V rubriki Poglej in povej se bomo spomnili odličnega poznavalca zgodovine Štajerske v 19. in v prvi polovici 20. stoletja . Pred nedavnim je namreč izšla knjižica o njegovi življenjski in ustvarjalni poti.
Danes predstavljamo roman finskega pisatelja Arttuja Tuominena NA ČISTEM. Knjiga je izšla pri založbi Litera in je drugi del iz serije Delta, prvi del Krvni dolg je v slovenskem jeziku izšel lani. V porijskem nočnem klubu, priljubljenem med skupnostjo LGBT, se zgodi bombni napad. Ubitih je več ljudi, mnogi so ranjeni. Odgovornost prevzame neznani storilec, ki se poimenuje Glasnik. Na spletu objavi sovražni video, v katerem poziva k »očiščenju« družbe. Preiskavo v sodelovanju s porijsko policijo vodi Osrednji kriminalistični urad. Primer kmalu postane oseben. Policist Henrik Oksman, ki že dolgo skriva svojo drugo plat, je bil v noči napada v klubu. Kraj je zapustil tik pred eksplozijo. Njegova navzočnost ga nenadoma postavi v dvoumen položaj. Da bi zaščitil resnico – in samega sebe – mora stopiti skozi vrata, ki jih je dolgo zapiral.
Danes predstavljamo roman finskega pisatelja Arttuja Tuominena NA ČISTEM. Knjiga je izšla pri založbi Litera in je drugi del iz serije Delta, prvi del Krvni dolg je v slovenskem jeziku izšel lani. V porijskem nočnem klubu, priljubljenem med skupnostjo LGBT, se zgodi bombni napad. Ubitih je več ljudi, mnogi so ranjeni. Odgovornost prevzame neznani storilec, ki se poimenuje Glasnik. Na spletu objavi sovražni video, v katerem poziva k »očiščenju« družbe. Preiskavo v sodelovanju s porijsko policijo vodi Osrednji kriminalistični urad. Primer kmalu postane oseben. Policist Henrik Oksman, ki že dolgo skriva svojo drugo plat, je bil v noči napada v klubu. Kraj je zapustil tik pred eksplozijo. Njegova navzočnost ga nenadoma postavi v dvoumen položaj. Da bi zaščitil resnico – in samega sebe – mora stopiti skozi vrata, ki jih je dolgo zapiral.
Poletje in turistična sezona sta v polnem razmahu. Kaj to pomeni za območje Policijske uprave Koper in kako lahko vsak od nas poskrbi za svojo varnost ter varnost svojega premoženja, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem Matejem Družino.
Poletje in turistična sezona sta v polnem razmahu. Kaj to pomeni za območje Policijske uprave Koper in kako lahko vsak od nas poskrbi za svojo varnost ter varnost svojega premoženja, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem Matejem Družino.
Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.
Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.
Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak
Pod mikroskopom eden ključnih posrednikov vnetja pri obolenjih kot so sladkorna bolezen, putika, bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeva bolezen in tudi rak
V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah. Avtor fotografije: Simon Zidar.
V naših poletnih epizodah Možgani na dlani smo že velikokrat pokukali onkraj človeškega živčevja, od čebel in delfinov do meduz. Danes pa bomo pobliže spoznali skrivnostne prebivalce podstrešij, jam in zvonikov, ki oživijo zlasti ponoči in so sesalci, ki znajo leteti. Morda vas preseneti dejstvo, da so doslej odkrili že 1400 vrst, zato je to drugi največji red sesalcev na svetu. Seveda govorimo o netopirjih in o njih ogromno ve dr. Klemen Koselj, ki je z nami v tokratnih možganskih minutah. Avtor fotografije: Simon Zidar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: - Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji - So AI agenti naslednja velika stvar? - Kvantni dan na Valu 202 - Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh - Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni - Preti severni Evropi nova ledena doba?
V novem pregledu tem aktualne sezone Frekvence X vas bo Maja Ratej spomnila na oddaje, v katerih je obiskala jedrsko elektrarno Krško in odpotovala na Dansko, da bi ugotovila, ali severni Evropi res preti ledena doba. Znova bomo pokukali k umetni inteligenci in se spraševali, ali so agenti naslednja velika stvar, in pokazali na fascinantne možnosti, ki jih nove tehnologije prinašajo za področje arheologije. Ustavimo pa se tudi na aprilskem kvantnem dnevu, ko bomo znova ponovili nekaj najbolj temeljnih izrazov kvantne fizike. Če še niste, vabimo, da prisluhnete še: - Jedrska elektrarna v Krškem: V zakulisju tega največjega stroja v Sloveniji - So AI agenti naslednja velika stvar? - Kvantni dan na Valu 202 - Si to, kar ješ: prehrana in geografsko poreklo zapisana v naših kosteh in zobeh - Ko imaš kup težav, izvidi pa normalni - Preti severni Evropi nova ledena doba?
S kakšnimi vprašanji se je jugoslovanska komunistična partija soočala med obema vojnama in zakaj se zdi, da o njenem delovanju, preden se je na njeno čelo prebil Josip Broz Tito, ne vemo skoraj ničesar?
S kakšnimi vprašanji se je jugoslovanska komunistična partija soočala med obema vojnama in zakaj se zdi, da o njenem delovanju, preden se je na njeno čelo prebil Josip Broz Tito, ne vemo skoraj ničesar?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar.
Kontrabant za lastne potrebe, kakršen je prevladoval po drugi svetovni vojni na meji z Italijo, so ljudje v maloobmejnem pasu, ki so imeli posebne prepustnice za prečkanje meje, razumeli kot nekaj pozitivnega, saj so si z njim pomagali lajšati pomanjkanje, kakršno je tedaj vladalo pri nas. Tudi avtor oddaje je nekdanji obmejni kontrabantar.
V svetovalni oddaji, smo govorili o poletnem zalivanju rastlin. Med drugim smo se vprašali, koliko vode rastline potrebujejo ob pripeki in ob kateri uri je najprimerneje zalivati. Nekaj besed pa smo namenili še zastiranju tal in odstranjevanju odcvetelih cvetov. Z nami je bila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu Karin Bejo.
V svetovalni oddaji, smo govorili o poletnem zalivanju rastlin. Med drugim smo se vprašali, koliko vode rastline potrebujejo ob pripeki in ob kateri uri je najprimerneje zalivati. Nekaj besed pa smo namenili še zastiranju tal in odstranjevanju odcvetelih cvetov. Z nami je bila vodja vzdrževanja parkovnih površin pri mariborskem Nigradu Karin Bejo.
Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.
Zakisljevanje oceanov je preseglo kritično planetarno mejo. To pomeni, da so oceani najmanj za 20 odstotkov bolj kisli kot v predindustrijski dobi, še mnogo slabše pa je stanje na Arktiki in okoli Antarktike. To tudi pomeni, da smo prekoračili že sedmo od devetih planetarnih kritičnih mej, znotraj katerih lahko Zemlja zagotavlja varne pogoje za življenje, kakršnega poznamo.