Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jasmina Pipu in Poki razkaže hotel za žuželke, kjer opremlja sobo za mravlje. Ponudita ji pomoč pri zbiranju vejic, Jasmina pa gre po kartonasto cevko. Pip in Poka iščeta vejice, a ju hitro premamijo njune zabavne igrice. Vse bolj bučne so in motijo žuželke. Sploh ne opazita, da zapuščajo hotel. Jasmina se vrne in zagleda mravljice, ki pravkar odhajajo, hotel je pa prazen. Pip in Poka se zavedata nepremišljenosti in se opravičita. Pip z obračanjem vejic usmerja mravljice, da se začnejo vračati v hotel. Ko spet zavlada tišina, se vse žuželke vrnejo domov.
Jasmina Pipu in Poki razkaže hotel za žuželke, kjer opremlja sobo za mravlje. Ponudita ji pomoč pri zbiranju vejic, Jasmina pa gre po kartonasto cevko. Pip in Poka iščeta vejice, a ju hitro premamijo njune zabavne igrice. Vse bolj bučne so in motijo žuželke. Sploh ne opazita, da zapuščajo hotel. Jasmina se vrne in zagleda mravljice, ki pravkar odhajajo, hotel je pa prazen. Pip in Poka se zavedata nepremišljenosti in se opravičita. Pip z obračanjem vejic usmerja mravljice, da se začnejo vračati v hotel. Ko spet zavlada tišina, se vse žuželke vrnejo domov.
Pip in Poka se v parku igrata s Pipovim morskim psom. Pip pod grmom najde star Pokin gasilski avto. Igrača ga navduši, Poka pa uživa v igri z morskim psom. Pipu predlaga, da si igrači izmenjata za zmeraj. Pip okleva, a ga Poka prepriča. Pip očisti gasilski avto, ki se zdaj blešči kot nov. Poki je žal, ker ni več njen. A Pipova odločitev o menjavi je neomajna. Poka mu ponuja še kup igrač za gasilski avto, Pip pa vztraja pri svojem. Na poti domov Pip pri vodnjaku pozabi Pujsi. Obupan je in jo mrzlično išče. Ko jo končno najde, spozna, kako težko je Poki brez ene njenih najljubših igrač. Vrne se in ji ponudi, da spet zamenjata. Poka je presrečna in skupaj se igrata z morskim psom in gasilskim avtom.
Pip in Poka se v parku igrata s Pipovim morskim psom. Pip pod grmom najde star Pokin gasilski avto. Igrača ga navduši, Poka pa uživa v igri z morskim psom. Pipu predlaga, da si igrači izmenjata za zmeraj. Pip okleva, a ga Poka prepriča. Pip očisti gasilski avto, ki se zdaj blešči kot nov. Poki je žal, ker ni več njen. A Pipova odločitev o menjavi je neomajna. Poka mu ponuja še kup igrač za gasilski avto, Pip pa vztraja pri svojem. Na poti domov Pip pri vodnjaku pozabi Pujsi. Obupan je in jo mrzlično išče. Ko jo končno najde, spozna, kako težko je Poki brez ene njenih najljubših igrač. Vrne se in ji ponudi, da spet zamenjata. Poka je presrečna in skupaj se igrata z morskim psom in gasilskim avtom.
V marcu oddaje Humoreska tega tedna namenjamo pisanju češkega pisatelja Bohumila Hrabala, ki je bil mojster literarne domišljije, humorja in blage ironije. Tokrat boste slišali njegovo kratko zgodbo z naslovom Pri zelenem drevesu. Prevedla jo je Nives Vidrih. Hitra in gibka pripoved govori o gostilniških posebnežih, ki skozi okno opazujejo prihode in odhode tramvajev ter se pogovarjajo o tem in onem. Interpretiral jo je Radko Polič - Rac. Prevajalka: Nives Vidrih, interpret: Radko Polič - Rac, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Gregor Podlogar, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.
V marcu oddaje Humoreska tega tedna namenjamo pisanju češkega pisatelja Bohumila Hrabala, ki je bil mojster literarne domišljije, humorja in blage ironije. Tokrat boste slišali njegovo kratko zgodbo z naslovom Pri zelenem drevesu. Prevedla jo je Nives Vidrih. Hitra in gibka pripoved govori o gostilniških posebnežih, ki skozi okno opazujejo prihode in odhode tramvajev ter se pogovarjajo o tem in onem. Interpretiral jo je Radko Polič - Rac. Prevajalka: Nives Vidrih, interpret: Radko Polič - Rac, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednika oddaje: Gregor Podlogar, Ana Rozman, leto nastanka: 2009.
Vsi prijatelji so v igralnici. Pip izdeluje zmajski kostum, Poka pa pripoveduje razburljivo zmajsko zgodbo, ki jim je navdih za zmajsko igro. Poka bi bila rada zmaj, a Pip meni, da vloga pripada njemu, ker je izdelal zmajski kostum. Tudi druge vloge, ki bi jih rada igrala Poka, so že razdeljene. Ostala ji je le še vloga zapornice. Zlovoljna, ker ne more biti v središču dogajanja, neprestano prekinja in moti igro. Prijatelje spravlja v obup. Prepričujejo jo, naj počaka, da pride na vrsto. Neučakana Poka ne zmore več krotiti jeze in po nesreči strga Pipov kostum. Skesana se umakne z igrišča, da bi ga popravila. Ko se vrne s popravljenim kostumom, se iskreno opraviči. Zdaj dobi vlogo zmajske zdravnice in veseloigra se razigra.
Vsi prijatelji so v igralnici. Pip izdeluje zmajski kostum, Poka pa pripoveduje razburljivo zmajsko zgodbo, ki jim je navdih za zmajsko igro. Poka bi bila rada zmaj, a Pip meni, da vloga pripada njemu, ker je izdelal zmajski kostum. Tudi druge vloge, ki bi jih rada igrala Poka, so že razdeljene. Ostala ji je le še vloga zapornice. Zlovoljna, ker ne more biti v središču dogajanja, neprestano prekinja in moti igro. Prijatelje spravlja v obup. Prepričujejo jo, naj počaka, da pride na vrsto. Neučakana Poka ne zmore več krotiti jeze in po nesreči strga Pipov kostum. Skesana se umakne z igrišča, da bi ga popravila. Ko se vrne s popravljenim kostumom, se iskreno opraviči. Zdaj dobi vlogo zmajske zdravnice in veseloigra se razigra.
Pip, Poka in prijatelji prinesejo v park jedi za čiračara piknik. Jasmina Pipu in Poki zaupa škatlo s kolački, ker je doma pozabila čara mrvice. Pip, Poka in Zak se ne morejo upreti skušnjavi in pokusijo kolačke. Tako slastni so, da jih ostane le peščica. Ko zagledajo Francko, ki se vrača, skrijejo škatlo in si izmislijo zgodbico o poskočni žogi, ki da je škatlo skotalila po hribu. Ko jo najdejo, okrivijo požrešno ptico, da jih je pojedla. Francka razreže ostanke in jih ponudi prijateljem. Osramočena Pip in Poka priznata resnico. Francka jima zameri le to, da sta ji lagala. Pip in Poka se opravičita, izrečeta čarovne besede, posujeta razpolovljeni kolaček s čara mrvicami in ga ponudita Francki.
Pip, Poka in prijatelji prinesejo v park jedi za čiračara piknik. Jasmina Pipu in Poki zaupa škatlo s kolački, ker je doma pozabila čara mrvice. Pip, Poka in Zak se ne morejo upreti skušnjavi in pokusijo kolačke. Tako slastni so, da jih ostane le peščica. Ko zagledajo Francko, ki se vrača, skrijejo škatlo in si izmislijo zgodbico o poskočni žogi, ki da je škatlo skotalila po hribu. Ko jo najdejo, okrivijo požrešno ptico, da jih je pojedla. Francka razreže ostanke in jih ponudi prijateljem. Osramočena Pip in Poka priznata resnico. Francka jima zameri le to, da sta ji lagala. Pip in Poka se opravičita, izrečeta čarovne besede, posujeta razpolovljeni kolaček s čara mrvicami in ga ponudita Francki.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ... »Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ... »Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.
Živali v gozdu najdejo zanje povsem neznan predmet – steklenico. Vsaka od njih ima svojo vizijo kako predmet uporabiti v svoje namene. Med MIŠKO, SOVO in PUJSO ROZI se vname silovit prepir in kričanje. Princ Ki-Ki-Do nesebično prekine svojo meditacijo in s komarjema Tinetom in Binetom odleti na pomoč. Živali skuša pomiriti, vendar ga ne poslušajo. Prerekajo se tako dolgo, da jim Ki-Ki-Do steklenico zapleni. Ki-Ki-Do opazi, da je steklenica lahko tudi zabavna, iz nje s pomočjo komarjev napravi Steklofon – glasbeni inštrument za tri glasbenike: MIŠKO, SOVO in PUJSO ROZI. Spori med živalmi so pozabljeni in skupaj se pozno v noč prepustijo glasbeni improvizaciji.
Živali v gozdu najdejo zanje povsem neznan predmet – steklenico. Vsaka od njih ima svojo vizijo kako predmet uporabiti v svoje namene. Med MIŠKO, SOVO in PUJSO ROZI se vname silovit prepir in kričanje. Princ Ki-Ki-Do nesebično prekine svojo meditacijo in s komarjema Tinetom in Binetom odleti na pomoč. Živali skuša pomiriti, vendar ga ne poslušajo. Prerekajo se tako dolgo, da jim Ki-Ki-Do steklenico zapleni. Ki-Ki-Do opazi, da je steklenica lahko tudi zabavna, iz nje s pomočjo komarjev napravi Steklofon – glasbeni inštrument za tri glasbenike: MIŠKO, SOVO in PUJSO ROZI. Spori med živalmi so pozabljeni in skupaj se pozno v noč prepustijo glasbeni improvizaciji.
Nekega jutra v Ki-Ki-Dojev gozd prileti čuden ptič – Superdo. Našemljen je v stilu super-herojev in leti s pomočjo škornjev na reaktivni pogon. S pomočjo nevarne goljufije in priliznjenega šarma povsem osvoji srca gozdnih prebivalcev. Zdi se, da je Princ Ki-Ki-Do postal povsem odveč v lastnem gozdu.
Nekega jutra v Ki-Ki-Dojev gozd prileti čuden ptič – Superdo. Našemljen je v stilu super-herojev in leti s pomočjo škornjev na reaktivni pogon. S pomočjo nevarne goljufije in priliznjenega šarma povsem osvoji srca gozdnih prebivalcev. Zdi se, da je Princ Ki-Ki-Do postal povsem odveč v lastnem gozdu.
Igranje na ropotuljo in ksilofon Pipa in Poko tako navduši, da zložita melodijo in ustanovita glasbeno skupino. Zak najde boben in se jima želi pridružiti. Pip in Poka se strinjata, a odločitev hitro obžalujeta. Njegovo bučno, neenakomerno bobnanje ni v sozvočju z njuno melodijo, zato ga počasi odrivata in končno boben izločita. Zak je zgrožen in užaljen odvihra. Pip in Poka spoznata, da sta ga prizadela, opravičita se mu, mu vrneta boben in dovolita, da bobna v svojem ritmu. Presrečni Zak se jima spet pridruži in celo zaigra solo na bobnih.
Igranje na ropotuljo in ksilofon Pipa in Poko tako navduši, da zložita melodijo in ustanovita glasbeno skupino. Zak najde boben in se jima želi pridružiti. Pip in Poka se strinjata, a odločitev hitro obžalujeta. Njegovo bučno, neenakomerno bobnanje ni v sozvočju z njuno melodijo, zato ga počasi odrivata in končno boben izločita. Zak je zgrožen in užaljen odvihra. Pip in Poka spoznata, da sta ga prizadela, opravičita se mu, mu vrneta boben in dovolita, da bobna v svojem ritmu. Presrečni Zak se jima spet pridruži in celo zaigra solo na bobnih.
Poka občuduje letečo zmajkoribo, ki jo je naslikal Pip, ko pride Jasmina in pove, da lovi mavrični zaklad. Poka prepriča Pipa, da neha slikati, in odpravijo se iskat zaklad na koncu mavrice. Pip zavzeto sledi mavrici, Poka in Jasmina pa se vmes zabavata z igricami. Pip izgublja potrpljenje, ker mora kar naprej spreminjati smer iskanja. Ko se Poki pri iskanju pridruži še namišljeni samorog, ima Pip vsega vrh glave in odloči se, da bo dokončal risbo. Hudo mu je, ko vidi, da je razžalostil Poko. Jasmina ga prepriča, da lahko njegova zmajkoriba pomaga loviti zaklad. Pip spozna, da domišljija pričara krasno zabavo, mavrica se razblini, Poka in Jasmina pa najdeta mavrični zaklad.
Poka občuduje letečo zmajkoribo, ki jo je naslikal Pip, ko pride Jasmina in pove, da lovi mavrični zaklad. Poka prepriča Pipa, da neha slikati, in odpravijo se iskat zaklad na koncu mavrice. Pip zavzeto sledi mavrici, Poka in Jasmina pa se vmes zabavata z igricami. Pip izgublja potrpljenje, ker mora kar naprej spreminjati smer iskanja. Ko se Poki pri iskanju pridruži še namišljeni samorog, ima Pip vsega vrh glave in odloči se, da bo dokončal risbo. Hudo mu je, ko vidi, da je razžalostil Poko. Jasmina ga prepriča, da lahko njegova zmajkoriba pomaga loviti zaklad. Pip spozna, da domišljija pričara krasno zabavo, mavrica se razblini, Poka in Jasmina pa najdeta mavrični zaklad.
V poplavi digitalne zabave, ki je mnogokrat zgolj kratkočasni šum, vsaj v medijih ne smemo pozabiti na klasično umetnost. Na umetnost, ki še vedno prisega na trodimenzionalno, na pristna človeška čustva in ne nazadnje, ki še vedno časti in slavi umetnika. Ena teh umetnosti je lutkovna umetnost, ki se je skoraj v nespremenjeni obliki ohranila iz pradavnine. Lutke skozi čas niso zgubile niti delčka svoje privlačnosti, še več; zdi se, da so v boljši formi kot kadarkoli. Ne le umetnost kot taka, ne le obisk lutkovnih gledališč - lutkarstvo s seboj prinaša tudi mnoge spremljevalne dejavnosti, ki lutko vraščajo v, pa ne le otrokov, vsakdan. Ena teh spremljevalnih dejavnosti so lutkovni muzeji in tistega v Mariboru je v Nedeljski reportaži obiskal Marko Radmilovič.
V poplavi digitalne zabave, ki je mnogokrat zgolj kratkočasni šum, vsaj v medijih ne smemo pozabiti na klasično umetnost. Na umetnost, ki še vedno prisega na trodimenzionalno, na pristna človeška čustva in ne nazadnje, ki še vedno časti in slavi umetnika. Ena teh umetnosti je lutkovna umetnost, ki se je skoraj v nespremenjeni obliki ohranila iz pradavnine. Lutke skozi čas niso zgubile niti delčka svoje privlačnosti, še več; zdi se, da so v boljši formi kot kadarkoli. Ne le umetnost kot taka, ne le obisk lutkovnih gledališč - lutkarstvo s seboj prinaša tudi mnoge spremljevalne dejavnosti, ki lutko vraščajo v, pa ne le otrokov, vsakdan. Ena teh spremljevalnih dejavnosti so lutkovni muzeji in tistega v Mariboru je v Nedeljski reportaži obiskal Marko Radmilovič.
Koncerti – razvedrilni program
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Zasedba, ki tradicionalno pripravlja koncerte pod imenom Vokalna ekstaza, je tokrat uprizorila tudi pravo vizualno ekstazo. Obudili so vse svoje največje uspešnice, se spomnili vseh obdobij in umetniških vodstev, predstavili pa tudi nove pesmi. Perpetuum Jazzile je koncertno aktivna zasedba, ki ima za seboj čez 1.000 nastopov, v desetletjih je naštela preko 300 članov pevcev, izdala 13 albumov in DVD, se lahko pohvali z več kot 120 milijonov ogledov na platformi YouTube in zaenkrat ostaja edini slovenski izvajalec, ki je razprodal Stožice dva večera zapored. Koncert je režiral Aljaž Bastič
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Zasedba, ki tradicionalno pripravlja koncerte pod imenom Vokalna ekstaza, je tokrat uprizorila tudi pravo vizualno ekstazo. Obudili so vse svoje največje uspešnice, se spomnili vseh obdobij in umetniških vodstev, predstavili pa tudi nove pesmi. Perpetuum Jazzile je koncertno aktivna zasedba, ki ima za seboj čez 1.000 nastopov, v desetletjih je naštela preko 300 članov pevcev, izdala 13 albumov in DVD, se lahko pohvali z več kot 120 milijonov ogledov na platformi YouTube in zaenkrat ostaja edini slovenski izvajalec, ki je razprodal Stožice dva večera zapored. Koncert je režiral Aljaž Bastič
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971.
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
S tem mesecem se zaključuje projekt LifeLynx, ki je, kot vse kaže, risom uspešno zagotovil novo življenje v naših gozdovih. V dobrih šestih letih so v okviru pripeljali iz Romunije in Slovaške 18 risov ter jih naselili v naše gozdove, na Hrvaško in v Italijo. 14 se jih je uspešno vključilo v tukajšnjo populacijo in so do zdaj so prispevali že 30 mladičev. Spremljanje njihovega gibanja s telemetričnimi ovratnicami pa razkriva številne zanimivosti o sicer zelo skritem življenju risov. Po kakšnih poteh hodijo, je v Radiosferi pojasnil vodja projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: ris Maks, avtor Miha Krofel/LifeLynx
Poka prinese v park kotalke, da se bosta s Pipom kotalkala. Poka spozna, da je to težje, kot si je predstavljala. Po prvih negotovih poskusih prepusti kotalke Pipu. Pipu gre bolje od tačk. Opogumi Poko, da še enkrat poskusi, a Poka si več ne zaupa. Ko pade, razočarana prepusti kotalke Pipu, ki verjame, da jo bo s svojimi spretnostmi pritegnil, in bo spet poskusila. A Poka je še bolj odločena, da kotalkanje ni zanjo. Pip si izmisli novo igro, kotalkavlakec, ki Poki počasi povrne samozavest in naenkrat se zave, da kotalka. Med smehom se zvrneta v peskovnik in se strinjata, da je kotalkanje res prima!
Poka prinese v park kotalke, da se bosta s Pipom kotalkala. Poka spozna, da je to težje, kot si je predstavljala. Po prvih negotovih poskusih prepusti kotalke Pipu. Pipu gre bolje od tačk. Opogumi Poko, da še enkrat poskusi, a Poka si več ne zaupa. Ko pade, razočarana prepusti kotalke Pipu, ki verjame, da jo bo s svojimi spretnostmi pritegnil, in bo spet poskusila. A Poka je še bolj odločena, da kotalkanje ni zanjo. Pip si izmisli novo igro, kotalkavlakec, ki Poki počasi povrne samozavest in naenkrat se zave, da kotalka. Med smehom se zvrneta v peskovnik in se strinjata, da je kotalkanje res prima!
Pip in Poka na hribu tekmujeta v kotaljenju. Poka nepričakovano naleti na Francko in se spomni obljube, da bosta na peskovniku skupaj naredili barčico tobogan. Ker bi rada izpolnila obljubi, ki ju je dala Pipu in Francki, sklene, da se bo skrivaj hkrati igrala z obema. Hitro smukne na hrib k Pipu, da se igrata kotalivčke, pa švigne do peskovnika, kopat mivko za tobogan. Tekanje sem ter tja jo strašno izčrpa, Pip in Francka pa po naključju odkrijeta njeno skrivnost. Zabavata se, ko vidita, kako bi rada ustregla obema. Igraje jo razkrinkata in Poka prizna, da je res pri koncu z močmi. Odločijo se, da se bodo skupaj igrali.
Pip in Poka na hribu tekmujeta v kotaljenju. Poka nepričakovano naleti na Francko in se spomni obljube, da bosta na peskovniku skupaj naredili barčico tobogan. Ker bi rada izpolnila obljubi, ki ju je dala Pipu in Francki, sklene, da se bo skrivaj hkrati igrala z obema. Hitro smukne na hrib k Pipu, da se igrata kotalivčke, pa švigne do peskovnika, kopat mivko za tobogan. Tekanje sem ter tja jo strašno izčrpa, Pip in Francka pa po naključju odkrijeta njeno skrivnost. Zabavata se, ko vidita, kako bi rada ustregla obema. Igraje jo razkrinkata in Poka prizna, da je res pri koncu z močmi. Odločijo se, da se bodo skupaj igrali.
Eppur si muove - In vendar se vrti
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.
V Ki-Ki-Do-jevem gozdu pritiska strašna zima. Zato dobrosrčna pujsa Rozi prezeblim živalim plete topla oblačila. Oblačila pa so prevelika, premajhna, ali neprimerna, da so živali v njih povsem nemočne. V gozdu nastane tako velika zmeda, da mora posredovati celo Princ Ki-Ki-Do. Princ Ki-Ki-Do s pomočjo zvestih komarjev Tineta in Bineta najde salomonsko rešitev. Neprimerna oblačila razparajo. Iz vse volne pujsa Rozi naplete velikansko preprogo iz nje pa naredijo tako velik šotor, da v njem najdejo toplo zavetje vse živali. Srečne živali Ki-Ki-Do-ju zapojejo božično hvalnico, on pa se le skromno prikloni in odet v sveže spleteni gromozanski šal odleti v sončni zahod.
V Ki-Ki-Do-jevem gozdu pritiska strašna zima. Zato dobrosrčna pujsa Rozi prezeblim živalim plete topla oblačila. Oblačila pa so prevelika, premajhna, ali neprimerna, da so živali v njih povsem nemočne. V gozdu nastane tako velika zmeda, da mora posredovati celo Princ Ki-Ki-Do. Princ Ki-Ki-Do s pomočjo zvestih komarjev Tineta in Bineta najde salomonsko rešitev. Neprimerna oblačila razparajo. Iz vse volne pujsa Rozi naplete velikansko preprogo iz nje pa naredijo tako velik šotor, da v njem najdejo toplo zavetje vse živali. Srečne živali Ki-Ki-Do-ju zapojejo božično hvalnico, on pa se le skromno prikloni in odet v sveže spleteni gromozanski šal odleti v sončni zahod.
V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.
V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o zelo boleči in tragični temi – o samomorih med mladostniki. V petih letih si je v Sloveniji vzelo življenje 23 mladoletnikov, mogoče celo več. Zelo skrb vzbujajoča sta povečevanje števila samomorov med mladimi in zniževanje starostne meje, pri kateri mladi oziroma celo otroci že začnejo razmišljati o samomoru. Vsi strokovnjaki, pedopsihiatri, svetovalni delavci po šolah, psihologi, terapevti in drugi opozarjajo, da je duševno zdravje otrok na splošno zelo načeto. O pasteh ukrepov zaradi covida smo veliko govorili tudi na Prvem. V okviru univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani deluje Enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki je edina odprta 24 ur na dan, vseh sedem dni v tednu. Študija, ki so jo opravili, je pokazala, da se povečana stopnja samomorilnosti ni časovno ujemala z zaprtjem šol, ampak se je pokazala devet mesecev pozneje. Najmlajši pacient, ki je bil hospitaliziran zaradi samomorilnih misli, je bil star komaj osem let. Kaj se dogaja, sprašujemo dr. Alberta Mrgoleta, psihologa in psihoterapevta.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Vazz. Artist. Umetnik. Individuum, pred šestimi leti. Danes še vedno Vazz, še vedno artist. Na vrsti je Psiha, zbirka intimnih in opazovalnica življenja. Deset novih zgodb iz zaklonišča med ljudi. Vazz z bendom v živo iz studia 26.
Vazz. Artist. Umetnik. Individuum, pred šestimi leti. Danes še vedno Vazz, še vedno artist. Na vrsti je Psiha, zbirka intimnih in opazovalnica življenja. Deset novih zgodb iz zaklonišča med ljudi. Vazz z bendom v živo iz studia 26.
Velik del življenja gospe Mare Osrečki je zaznamoval šport. Začelo se je z ljubeznijo do drsanja, vse do 80-ega leta je rada smučala, še vedno igra tenis, največ pozitivne energije pa ji dajo hribi. Pravi, da je prav zaradi vztrajnosti, ki jo potrebuješ pri športu, tudi sicer v življenju borka. Da to brez dvoma drži, boste izvedeli v teh minutah. Gospo Maro Osrečki je obiskala Lucija Fatur.
Velik del življenja gospe Mare Osrečki je zaznamoval šport. Začelo se je z ljubeznijo do drsanja, vse do 80-ega leta je rada smučala, še vedno igra tenis, največ pozitivne energije pa ji dajo hribi. Pravi, da je prav zaradi vztrajnosti, ki jo potrebuješ pri športu, tudi sicer v življenju borka. Da to brez dvoma drži, boste izvedeli v teh minutah. Gospo Maro Osrečki je obiskala Lucija Fatur.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: "Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič," vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: "Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič," vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.
Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.
Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.
Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.
Subjektivno, najboljši domači album 2023. Objektivno. Približno tam tam. Dora Tomori je glas mladih, ki so ostali zaprti in ko se je zdelo, da je to prihodnost. Živo z bandom.
Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.
Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.
Med sinodo o sinodalnosti je vedno znova slišati, da bi bila nujna sinoda klerikov. Celibat ne opraviči vsega. Med sinodo o sinodalnosti, ki poteka od leta 2021, je vedno znova slišati, da bi bila nujna sinoda klerikov. Družbene in verske razmere se spreminjajo, zaradi česar je treba službo duhovnika na novo ovrednotiti. Kristusov naslednik ima v vsakdanjem življenju močno avtoriteto, pripisujejo pa mu jo tudi laiki. Zakaj klerikalizem danes duhovnika ovira pri oznanjevanju evangelija? V Vatikanu je bil februarja simpozij o trajni formaciji duhovnikov z naslovom »Poživi Božji dar, ki je v tebi«. Danes sporna dejanja duhovnikov pogosto pripisujejo celibatu. Je to upravičeno? Kaj se od služabnikov Cerkve po Kristusovem srcu pričakuje danes? O tem pa v oddaji na papeško nedeljo. V Novem mestu je škof ordinarij msgr. dr. Andrej Saje umestil novega prošta stolnega kapitlja, dr. Janeza Grila. V torek pa smo dobili izjemno delo za naš prostor in čas, nov prevod Svetega pisma. Umetniki za Karitas želijo prinesti z ustvarjenimi deli mir v naše domove, z darovi pa otrokom razseljenim zaradi vojne.
Med sinodo o sinodalnosti je vedno znova slišati, da bi bila nujna sinoda klerikov. Celibat ne opraviči vsega. Med sinodo o sinodalnosti, ki poteka od leta 2021, je vedno znova slišati, da bi bila nujna sinoda klerikov. Družbene in verske razmere se spreminjajo, zaradi česar je treba službo duhovnika na novo ovrednotiti. Kristusov naslednik ima v vsakdanjem življenju močno avtoriteto, pripisujejo pa mu jo tudi laiki. Zakaj klerikalizem danes duhovnika ovira pri oznanjevanju evangelija? V Vatikanu je bil februarja simpozij o trajni formaciji duhovnikov z naslovom »Poživi Božji dar, ki je v tebi«. Danes sporna dejanja duhovnikov pogosto pripisujejo celibatu. Je to upravičeno? Kaj se od služabnikov Cerkve po Kristusovem srcu pričakuje danes? O tem pa v oddaji na papeško nedeljo. V Novem mestu je škof ordinarij msgr. dr. Andrej Saje umestil novega prošta stolnega kapitlja, dr. Janeza Grila. V torek pa smo dobili izjemno delo za naš prostor in čas, nov prevod Svetega pisma. Umetniki za Karitas želijo prinesti z ustvarjenimi deli mir v naše domove, z darovi pa otrokom razseljenim zaradi vojne.
Letos poteka že 29. mednarodni projekt Umetniki za Karitas, v vseh teh letih je svoje slike prispevalo že več kot 220 akademskih slikarjev in skoraj 500 darovalcev slik. Na razstavi smo se pogovarjali z nagrajenim slikarjem, Hermanom Gvardjančičem.
Letos poteka že 29. mednarodni projekt Umetniki za Karitas, v vseh teh letih je svoje slike prispevalo že več kot 220 akademskih slikarjev in skoraj 500 darovalcev slik. Na razstavi smo se pogovarjali z nagrajenim slikarjem, Hermanom Gvardjančičem.
V slovenščini smo dobili nov celotni prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, ki ne ukinja prejšnjega, ekumenskega prevoda, temveč ga dopolnjuje. Nastajal je zadnjih 17 let, pobudnik in urednik prevoda je prof. dr. Jože Krašovec.
V slovenščini smo dobili nov celotni prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, ki ne ukinja prejšnjega, ekumenskega prevoda, temveč ga dopolnjuje. Nastajal je zadnjih 17 let, pobudnik in urednik prevoda je prof. dr. Jože Krašovec.
9. marca 2024 je škof dr. Andrej Saje na predlog stolnih kanonikov v novomeški stolnici za novega prošta Stolnega kapitlja v Novem mestu umestil prelata dr. Janeza Grila. Kakšna služba je to danes?
9. marca 2024 je škof dr. Andrej Saje na predlog stolnih kanonikov v novomeški stolnici za novega prošta Stolnega kapitlja v Novem mestu umestil prelata dr. Janeza Grila. Kakšna služba je to danes?
Kaj se danes pričakuje od katoliškega duhovnika? V spremenjenih družbenih razmerah se duhovnik srečuje z mnogimi izzivi. V župniji mora sodelovati z verniki in sprejemati oddaljene. Za vsa njegova sporna dejanja pa celibat ne more biti opravičilo. Celibat je obljuba, ki jo dajo duhovniki pred diakonskim posvečenjem in vključuje obljubo neporočenosti in spolne vzdržnosti. Leta 1074 je papež Gregor VII. z reformo določil, da mora duhovnik pred posvečenjem dati javno zaobljubo neporočenosti oziroma celibata. To je potrdil Lateranski koncil, uzakonil pa Tridentinski koncil.
Kaj se danes pričakuje od katoliškega duhovnika? V spremenjenih družbenih razmerah se duhovnik srečuje z mnogimi izzivi. V župniji mora sodelovati z verniki in sprejemati oddaljene. Za vsa njegova sporna dejanja pa celibat ne more biti opravičilo. Celibat je obljuba, ki jo dajo duhovniki pred diakonskim posvečenjem in vključuje obljubo neporočenosti in spolne vzdržnosti. Leta 1074 je papež Gregor VII. z reformo določil, da mora duhovnik pred posvečenjem dati javno zaobljubo neporočenosti oziroma celibata. To je potrdil Lateranski koncil, uzakonil pa Tridentinski koncil.
Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.
Skupaj s televizijsko ekipo oddaje So vakeres – Kaj govoriš smo se prejšnji teden odpravili v občino Brežice. Najprej smo zavili v romsko naselje Gazice, ki je od mesta oddaljeno le nekaj minut vožnje. Naselje, v katerem živi trinajst družin, je obdano z gozdom, vse hiše imajo dostop do pitne vode, še vedno pa živijo brez elektrike. Prebivalci Gazic so nam zaupali, česa si želijo, in opozorili na neodzivnost občine pri reševanju izzivov skupnosti. Med drugim smo se pogovarjali z Dušanko Jurkovič, ki je zagnala tudi prvo romsko društvo v naselju, ter Zmagom Jurkovičem, ki je v brežiški občini edini Rom, ki je v lovsko društvo včlanjen že več kot dvajset let. Otroke iz naselja pa smo obiskali v vrtcu in šoli, kjer jim do boljšega učnega uspeha pomaga tudi romska pomočnica. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika.
Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.
Kako zlahka zdrsnemo v spiralo dolgov ob izgubi bližnjih, ločitvi, izgubi dela in ob drugih življenjskih prelomnicah, bomo slišali v oddaji Med štirimi stenami, kjer bomo predstavili zgodbo družine samostojnega podjetnika, ki se je ujela v spiralo dolgov, iz katere so se rešili z brezplačno strokovno pomočjo tik pred tem, ko bi se njihova družinska hiša že znašla na dražbi.
Gospod in gospa Bober prenavljata svoje bivališče in razpadajoči jez. Na pomoč jima nesebično priskoči pujsa Rozi in kmalu sezidajo ogromozanski jez. Voda zalije vsa bivališča gozdnih živali in poplavi celo Ki-Ki-Do-jev stolp. Zdaj je čas za akcijo!
Gospod in gospa Bober prenavljata svoje bivališče in razpadajoči jez. Na pomoč jima nesebično priskoči pujsa Rozi in kmalu sezidajo ogromozanski jez. Voda zalije vsa bivališča gozdnih živali in poplavi celo Ki-Ki-Do-jev stolp. Zdaj je čas za akcijo!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Sredi sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je zamenjalo vodstvo ženskega dela reprezentance v tehničnih disciplinah. V vlogi glavnega trenerja bo alpske smučarke poslej vodil Mitja Kunc.
Sredi sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je zamenjalo vodstvo ženskega dela reprezentance v tehničnih disciplinah. V vlogi glavnega trenerja bo alpske smučarke poslej vodil Mitja Kunc.
Zdaj gre pa zares. Na svidenje poletne počitnice do prihodnjega leta! Pozdravljen, šolsko- delovni ritem. Naši možgani pa se zdaj ne bodo ukvarjali samo z obilico dela in obveznostmi, ampak tudi – z obilico sedenja. Zato to epizodo namenjamo gibanju. Prof. Tibor Hortobagy je profesor znanosti o gibanju ali kineziologije. Raziskuje pa to, kako telovadba vpliva na biomehaniko in možganske funkcije pri zdravih posameznikih in tistih, ki imajo z zdravjem težave. Prihaja iz Madžarske, kjer tudi deloma poučuje, njegovo primarno delo pa poteka na Univerzitetnem kliničnem centru v Groningenu. Pripravlja: Mojca Delač.
Zdaj gre pa zares. Na svidenje poletne počitnice do prihodnjega leta! Pozdravljen, šolsko- delovni ritem. Naši možgani pa se zdaj ne bodo ukvarjali samo z obilico dela in obveznostmi, ampak tudi – z obilico sedenja. Zato to epizodo namenjamo gibanju. Prof. Tibor Hortobagy je profesor znanosti o gibanju ali kineziologije. Raziskuje pa to, kako telovadba vpliva na biomehaniko in možganske funkcije pri zdravih posameznikih in tistih, ki imajo z zdravjem težave. Prihaja iz Madžarske, kjer tudi deloma poučuje, njegovo primarno delo pa poteka na Univerzitetnem kliničnem centru v Groningenu. Pripravlja: Mojca Delač.
V Ki-Ki-Dojevem gozdu se na begu pred brezobzirnim lovcem skriva čudno bitje – prestrašeni dolgovrati Noj. Ker pujsa Rozi ne uspe ubraniti Noja pred Lovcem je nujno posredovanje Princa Ki-Ki-Doja. Vendar Ki-Ki-Doja zadane uspavalni naboj in sladko zaspi. Vse kaže, da bo Noj preostanek življenja prebil za zapahi …
V Ki-Ki-Dojevem gozdu se na begu pred brezobzirnim lovcem skriva čudno bitje – prestrašeni dolgovrati Noj. Ker pujsa Rozi ne uspe ubraniti Noja pred Lovcem je nujno posredovanje Princa Ki-Ki-Doja. Vendar Ki-Ki-Doja zadane uspavalni naboj in sladko zaspi. Vse kaže, da bo Noj preostanek življenja prebil za zapahi …
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?
Vpliv socialnih spretnosti in temeljne pismenosti na življenjsko uspešnost Romov je naslov doktorske disertacije, ki jo je konec prejšnjega leta pripravila Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, ki z Romi in za Rome dela že dve desetletji. V svojem akademskem delu je med drugim opravila raziskavo in primerjavo romskih naselij v Prekmurju in v Međimurski županiji na Hrvaškem. Čeprav so naselja oddaljena samo dvajset kilometrov, so razlike velike. Kateri Romi na prvo mesto postavljajo družino in kateri izobrazbo ter zaposlovanje? Kako na uspešnost Romov vplivajo dejavniki okolja in kulturnega kapitala?
Nella trasmissione la prima ospite è la scrittrice e traduttrice Veronika Simoniti, a seguire un breve reportage sulla ballerina Carlotta Grisi, nata a Visinada d'Istria, per poi passare il testimone a Luca Caburlotto, sovrintendente dei beni archivistici del Friuli Venezia Giulia, direttore della biblioteca isontina e curatore della rinnovata rivista Studi Goriziani. Chiude la puntata l'album beethoveniano del pianista e fortepianista triestino Edoardo Torbianelli.
Nella trasmissione la prima ospite è la scrittrice e traduttrice Veronika Simoniti, a seguire un breve reportage sulla ballerina Carlotta Grisi, nata a Visinada d'Istria, per poi passare il testimone a Luca Caburlotto, sovrintendente dei beni archivistici del Friuli Venezia Giulia, direttore della biblioteca isontina e curatore della rinnovata rivista Studi Goriziani. Chiude la puntata l'album beethoveniano del pianista e fortepianista triestino Edoardo Torbianelli.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.
Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.
Lila Prap in Tomato Košir na prvi pogled nimata veliko skupnega. Pa vendar sta oba s svojo močno vizualno govorico prodrla v svet in prejela številne nagrade. Lila Prap je avtorica otroških knjig, pisateljica in ilustratorka. "Sprva mi je pripovedi ilustriral mož, a se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega lotim sama." Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, saj so tam njeni liki zaživeli še v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. "Prav to je moč njenih podob – da preživijo toliko različnih medijev," o njej pove naš drugi gost, eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil Tomato Košir. Njegova dela so bila razstavljena na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in v več kot tridesetih tujih knjigah, nedavno je za priznano ameriško revijo Politico oblikoval naslovnico. "Ni bistveno, da je podoba lepa, ampak da sporoča," pravi. Moderator pogovora z Lilo Prap in Tomatom Koširjem na Glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma je Žiga Bratoš. Tonska mojstra: Damjan Rostan in Vladimir Jovanović Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Lila Prap in Tomato Košir na prvi pogled nimata veliko skupnega. Pa vendar sta oba s svojo močno vizualno govorico prodrla v svet in prejela številne nagrade. Lila Prap je avtorica otroških knjig, pisateljica in ilustratorka. "Sprva mi je pripovedi ilustriral mož, a se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega lotim sama." Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, saj so tam njeni liki zaživeli še v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. "Prav to je moč njenih podob – da preživijo toliko različnih medijev," o njej pove naš drugi gost, eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil Tomato Košir. Njegova dela so bila razstavljena na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in v več kot tridesetih tujih knjigah, nedavno je za priznano ameriško revijo Politico oblikoval naslovnico. "Ni bistveno, da je podoba lepa, ampak da sporoča," pravi. Moderator pogovora z Lilo Prap in Tomatom Koširjem na Glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma je Žiga Bratoš. Tonska mojstra: Damjan Rostan in Vladimir Jovanović Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Pri Krtovih praznujejo rojstni dan. Mali Krtek dobi za darilo svoj prvi kramp. Veselje je neizmerno in Krtek ga nemudoma preizkusi. Vendar mladostna vnema ne pozna meja in razrita tla kmalu ogrozijo življenje v gozdu. Moral se bo vmešati Princ Ki-Ki-Do.
Pri Krtovih praznujejo rojstni dan. Mali Krtek dobi za darilo svoj prvi kramp. Veselje je neizmerno in Krtek ga nemudoma preizkusi. Vendar mladostna vnema ne pozna meja in razrita tla kmalu ogrozijo življenje v gozdu. Moral se bo vmešati Princ Ki-Ki-Do.
Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? V oddaji si oglejte tudi o liturgičnih držah in oblačilih. Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? Obleka in drža pri liturgiji sta povezani z dogajanjem pri zakramentih. Spoštovanje svetega se pričakuje tudi od obiskovalcev sakralnih prostorov. To bo posebna tema oddaje na drugo postno nedeljo. Spreobrnjenje srca se kaže tudi na zunaj. Frančiškan, brat Jan Dominik Bogataj, je v slovenski jezik prevedel prvo delo zgodnjekrščanske književnosti, ki se v celoti posveča vprašanju učlovečenju Boga in njegovemu odrešenjskemu poslanstvu. Ob obletnici rojstva svetniške kandidatinje Cvetane Priol prisluhnite uglasbitvi njene poezije, v izvedbi Maje Krevs in Pije Brodnik ter ob spremljavi dr. Andreja Missona. Ob etiopski modrosti »Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču!« vas bo v postnem času z razmišljanjem spodbudil pater Branko Petauer.
Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? V oddaji si oglejte tudi o liturgičnih držah in oblačilih. Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? Obleka in drža pri liturgiji sta povezani z dogajanjem pri zakramentih. Spoštovanje svetega se pričakuje tudi od obiskovalcev sakralnih prostorov. To bo posebna tema oddaje na drugo postno nedeljo. Spreobrnjenje srca se kaže tudi na zunaj. Frančiškan, brat Jan Dominik Bogataj, je v slovenski jezik prevedel prvo delo zgodnjekrščanske književnosti, ki se v celoti posveča vprašanju učlovečenju Boga in njegovemu odrešenjskemu poslanstvu. Ob obletnici rojstva svetniške kandidatinje Cvetane Priol prisluhnite uglasbitvi njene poezije, v izvedbi Maje Krevs in Pije Brodnik ter ob spremljavi dr. Andreja Missona. Ob etiopski modrosti »Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču!« vas bo v postnem času z razmišljanjem spodbudil pater Branko Petauer.
»Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču.« (Etiopska modrost) razmišlja BRANKO PETAUER
»Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču.« (Etiopska modrost) razmišlja BRANKO PETAUER
Cvetana Priol – glasbena pedagoginja, mistikinja in svetniška kandidatka je bila zelo glasbeno nadarjena. Napisala je več skladb, ohranjena pa je le ena. Na pobudo sopranistke Maje Krevs so trije slovenski skladatelji uglasbili 12 njenih pesmi.
Cvetana Priol – glasbena pedagoginja, mistikinja in svetniška kandidatka je bila zelo glasbeno nadarjena. Napisala je več skladb, ohranjena pa je le ena. Na pobudo sopranistke Maje Krevs so trije slovenski skladatelji uglasbili 12 njenih pesmi.
Spis "O učlovečenju" predstavlja izjemno pomembno delo Atanazija Aleksandrijskega in se uvršča med enega najprepoznavnejših razmislekov tega avtorja. Gre za prvi traktat v zgodovini antične književnosti, ki sistematično razlaga enega ključnih elementov krščanske vere – učlovečenje Kristusa in s tem njegovo odrešenjsko povezanost s človeštvom. Knjigo je kot zadnjo v vrsti zbirke Cerkveni očetje uredil in prevedel mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo napisal tudi spremno študijo.
Spis "O učlovečenju" predstavlja izjemno pomembno delo Atanazija Aleksandrijskega in se uvršča med enega najprepoznavnejših razmislekov tega avtorja. Gre za prvi traktat v zgodovini antične književnosti, ki sistematično razlaga enega ključnih elementov krščanske vere – učlovečenje Kristusa in s tem njegovo odrešenjsko povezanost s človeštvom. Knjigo je kot zadnjo v vrsti zbirke Cerkveni očetje uredil in prevedel mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo napisal tudi spremno študijo.
Alba, talar, kolar, dalmatika, mašni plašč, štola ... Za duhovniška oblačila veljajo stroga pravila glede uporabe, zanje pa je značilna tudi bogata simbolika. V Muzeju krščanstva na Slovenskem hranijo 120 mašnih plaščev. V zbirki je mogoče videti, kako se je to oblačilo spreminjalo skozi zgodovino – od dolge tunike v rimskem slogu do ob straneh prirezanih in krajših, a bogato okrašenih baročnih plaščev. V 20. stoletju je kroj mašnih plaščev spet postal daljši. Zdaj jih duhovniki pogosto naročajo v tujini, šolske sestre de Notre Dame pa ohranjajo tradicijo vezenja.
Alba, talar, kolar, dalmatika, mašni plašč, štola ... Za duhovniška oblačila veljajo stroga pravila glede uporabe, zanje pa je značilna tudi bogata simbolika. V Muzeju krščanstva na Slovenskem hranijo 120 mašnih plaščev. V zbirki je mogoče videti, kako se je to oblačilo spreminjalo skozi zgodovino – od dolge tunike v rimskem slogu do ob straneh prirezanih in krajših, a bogato okrašenih baročnih plaščev. V 20. stoletju je kroj mašnih plaščev spet postal daljši. Zdaj jih duhovniki pogosto naročajo v tujini, šolske sestre de Notre Dame pa ohranjajo tradicijo vezenja.