Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."
Kakšna so pravila dobrega prijateljstva? So napisana ali samoumevna in kaj se zgodi, če jih kdo prekrši? Kaj pa, če v prijateljstvu preskoči iskrica privlačnosti? Se vname ali jo je treba pogasiti? O prijateljstvu in pravilih smo se pogovarjali v Črnomlju, kjer nas je gostil Mladinski center BIT, svoje izkušnje je delil tudi igralec Klemen Janežič, priredbo skladbe Prvič so pripravili Dionizi, pogovor sta vodili Neža Prah Seničar in Urška Henigman. "Ni treba, da smo vsi prijatelji, bo pa svet lepši, če bomo ljudje med sabo prijazni in spoštljivi."
V radijski miniaturi se mlada ženska v avtu pogovarja s svojim partnerjem med postankom v križišču, kjer se je pravkar pokvaril semafor. V čustveno obarvanem pogovoru avtorica subtilno briše mejo med stvarnostjo in fikcijo, dialog pa vodi močna notranja potreba po pomiritvi razmerja, ki se je nepovrnljivo končalo. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Ona – Ajda Smrekar On - Benjamin Krnetić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2022
V radijski miniaturi se mlada ženska v avtu pogovarja s svojim partnerjem med postankom v križišču, kjer se je pravkar pokvaril semafor. V čustveno obarvanem pogovoru avtorica subtilno briše mejo med stvarnostjo in fikcijo, dialog pa vodi močna notranja potreba po pomiritvi razmerja, ki se je nepovrnljivo končalo. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Ona – Ajda Smrekar On - Benjamin Krnetić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2022
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se …
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se …
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Monolog mladega zaljubljenega moškega o preplesani noči in o povezanosti z mlado Varenko se konča z globoko pretresljivim nasilnim dogodkom, v katerega je vpleten Varenkin oče. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Prevajalec: Josip Vidmar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Ivan – Milan Štefe Polkovnik – Gaber Kristjan Trseglav Varenka – Sara Gorše Teta – Ana Hribar Ivan - mladenič – Žan Perko Moški – Uroš Maček Tatar – Tines Špik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2017
Monolog mladega zaljubljenega moškega o preplesani noči in o povezanosti z mlado Varenko se konča z globoko pretresljivim nasilnim dogodkom, v katerega je vpleten Varenkin oče. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Prevajalec: Josip Vidmar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Ivan – Milan Štefe Polkovnik – Gaber Kristjan Trseglav Varenka – Sara Gorše Teta – Ana Hribar Ivan - mladenič – Žan Perko Moški – Uroš Maček Tatar – Tines Špik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2017
Nesramna Izabelina reakcija je kaplja čez rob in Rok se odloči, da bo zapustil Veliko vas. Na srečo je Velika vas majhen kraj in se kmalu vaščani pod Irenino taktirko združijo v iskalno akcijo. Izkaže se, da je najbolj pestro v štabu, kjer Irena zaskrbljenim Križajevim postreže posebne Simonove kolačke.
Nesramna Izabelina reakcija je kaplja čez rob in Rok se odloči, da bo zapustil Veliko vas. Na srečo je Velika vas majhen kraj in se kmalu vaščani pod Irenino taktirko združijo v iskalno akcijo. Izkaže se, da je najbolj pestro v štabu, kjer Irena zaskrbljenim Križajevim postreže posebne Simonove kolačke.
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Ambulanta je polna pacientov z želodčnimi težavami, izkaže se, da imajo vsi eno skupno točko – obisk gostilne Pr'Vovk. Tudi Rok nima najboljšega dneva – najprej ga domačini ponižajo na treningu, zvečer pa se izkaže, da so vsi pozabili na njegov rojstni dan, razen Olge in Luka.
Ambulanta je polna pacientov z želodčnimi težavami, izkaže se, da imajo vsi eno skupno točko – obisk gostilne Pr'Vovk. Tudi Rok nima najboljšega dneva – najprej ga domačini ponižajo na treningu, zvečer pa se izkaže, da so vsi pozabili na njegov rojstni dan, razen Olge in Luka.
Rok ne reagira najbolje na dan brez telefona in si nakoplje še več težav. Maja pa brezuspešno sooči pacientko Nino s problemom družinskega nasilja. Izabela je vzela stvari v svoje roke in obiskala Luko Bitenca. Prvo Zalino plezanje dobi srečen zaključek.
Rok ne reagira najbolje na dan brez telefona in si nakoplje še več težav. Maja pa brezuspešno sooči pacientko Nino s problemom družinskega nasilja. Izabela je vzela stvari v svoje roke in obiskala Luko Bitenca. Prvo Zalino plezanje dobi srečen zaključek.
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika. Režiser: Grlj Božo
Kakšni so odzivi RTV-občinstva? Zakaj se kritična ost s televizijskih in radijskih vsebin preusmerja k spletnim? Je to sorazmerno z rastjo obiska in večjo ponudbo? Kdo, kako in zakaj na rtvslo.si moderira uporabniške komentarje? Kako so gledalci sprejeli igrano nadaljevanko Takšno je življenje in kaj si lahko obetajo od izobraževalne serije Pot v zeleno? Kako je bilo na Avdiofestivalu in kaj vse pripravlja ekipa Možganov na dlani po petsto četrtkovih oddajah na Prvem? Gostje: Marica Zupan Uršič, Ksenja Tratnik, Mojca Delač, Darja Mihalič in Ana Dular Radovan. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika. Režiser: Grlj Božo
Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.
Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.
Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Ali poznamo vse prednosti umetne inteligence? Ji je lahko kdo kos?
Ali poznamo vse prednosti umetne inteligence? Ji je lahko kdo kos?
Mehiška drama Radikal je posneta po resnični zgodbi učitelja, ki v šoli v revnem in nasilnem okolju uporablja radikalne učne metode, da bi motiviral učence. Pripoved o moči izobraževanja in upanja je navdihnila tudi režiserja in scenarista Tonija Cahunka, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
Mehiška drama Radikal je posneta po resnični zgodbi učitelja, ki v šoli v revnem in nasilnem okolju uporablja radikalne učne metode, da bi motiviral učence. Pripoved o moči izobraževanja in upanja je navdihnila tudi režiserja in scenarista Tonija Cahunka, ki ga gostimo v tokratni oddaji.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Empatija je eden od najpomembnejših gradnikov človeške družbe. Želimo si živeti v družbi, v kateri ne bi bil nihče preslišan. Toda ali je v današnjem času, ki poveličuje individualizem in tekmovalnost, še prostor zanjo? Ali še znamo prisluhniti sočloveku? Ljubiti človeka v njegovi resničnosti, torej z vsem, kar je – tudi z njegovimi napakami? O pomenu in moči sočutja bosta razmišljala izjemna gosta: pater Karel Gržan in psihoonkologinja Marija Vegelj Pirc. Prav težke življenjske preizkušnje so tiste, ki nas lahko naredijo bolj sočutne in občutljive za stiske drugih. Z nami bosta svojo izkušnjo delila Breda in Marjan, ki sta prebolela hudo bolezen. Prisluhnili bomo tudi zgodbam o izgubi, minevanju in o tem, kako pomembno je, da smo sočutni z ljudmi, ki so jih prizadele izgube bližnjih, z žalujočimi, kajti sočutje zdravi ta svet in ga dela prijaznejšega. V rubriki Ah, ta splet pa bomo preverili, ali empatijo v času vse pogostejše uporabe umetne inteligence res premore samo človek in ali je lahko sočuten tudi klepetalni robot.
Empatija je eden od najpomembnejših gradnikov človeške družbe. Želimo si živeti v družbi, v kateri ne bi bil nihče preslišan. Toda ali je v današnjem času, ki poveličuje individualizem in tekmovalnost, še prostor zanjo? Ali še znamo prisluhniti sočloveku? Ljubiti človeka v njegovi resničnosti, torej z vsem, kar je – tudi z njegovimi napakami? O pomenu in moči sočutja bosta razmišljala izjemna gosta: pater Karel Gržan in psihoonkologinja Marija Vegelj Pirc. Prav težke življenjske preizkušnje so tiste, ki nas lahko naredijo bolj sočutne in občutljive za stiske drugih. Z nami bosta svojo izkušnjo delila Breda in Marjan, ki sta prebolela hudo bolezen. Prisluhnili bomo tudi zgodbam o izgubi, minevanju in o tem, kako pomembno je, da smo sočutni z ljudmi, ki so jih prizadele izgube bližnjih, z žalujočimi, kajti sočutje zdravi ta svet in ga dela prijaznejšega. V rubriki Ah, ta splet pa bomo preverili, ali empatijo v času vse pogostejše uporabe umetne inteligence res premore samo človek in ali je lahko sočuten tudi klepetalni robot.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig.
V oddaji Čas slovesa o obredih smrti, ki povrnejo žalujoče nazaj med žive in spustijo mrtve med pokojnike. Na temo dediščine minevanja bo voditeljica in novinarka Marjana Grčman v studiu gostila Jelko Pšajd, ki je desetletje proučevala smrtne šege in pogrebne prakse v Prekmurju in Porabju, Darjo Rijavec, predsednico Folklorne skupine Kal nad Kanalom, kjer še ohranjajo arhaične pogrebne običaje, Mitjo Andrejeka, evangeličanskega duhovnika, ki z družino živi in deluje v Križevcih na Goričkem in Janeza Kurnika, ki predstavlja četrto generacijo grobarjev. Senca smrti spremlja človeka, odkar se zaveda obstoja. V eni sami generaciji smo izgubili bdenje pri mrliču, predmete mrliškega obredja in rituale, s katerimi so pokojnike nekoč pospremili na oni svet. Sodobna družba pa smrt zapira za zidove bolnišnic, v domove starejših, v hiše hospica in mrliške vežice, proč od doma in naših življenj. Režiser: Vilar Mile
V oddaji Čas slovesa o obredih smrti, ki povrnejo žalujoče nazaj med žive in spustijo mrtve med pokojnike. Na temo dediščine minevanja bo voditeljica in novinarka Marjana Grčman v studiu gostila Jelko Pšajd, ki je desetletje proučevala smrtne šege in pogrebne prakse v Prekmurju in Porabju, Darjo Rijavec, predsednico Folklorne skupine Kal nad Kanalom, kjer še ohranjajo arhaične pogrebne običaje, Mitjo Andrejeka, evangeličanskega duhovnika, ki z družino živi in deluje v Križevcih na Goričkem in Janeza Kurnika, ki predstavlja četrto generacijo grobarjev. Senca smrti spremlja človeka, odkar se zaveda obstoja. V eni sami generaciji smo izgubili bdenje pri mrliču, predmete mrliškega obredja in rituale, s katerimi so pokojnike nekoč pospremili na oni svet. Sodobna družba pa smrt zapira za zidove bolnišnic, v domove starejših, v hiše hospica in mrliške vežice, proč od doma in naših življenj. Režiser: Vilar Mile
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz.
Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz.
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Finska je dežela fjordov, gozdov, neokrnjene narave in voda z veliko ribami. Poletja so kratka, zime pa dolge. Obiskali bomo družino Suutarinen, ki živi štiri ure vožnje severno od Helsinkov. Maija je ekologinja, njen mož Samppa pa policist. Živijo na odročni kmetiji, kjer imajo ponije, pse, mačke, kokoši in ovce. Za kresni dan bo Samppa na vrtu v žerjavici spekel jagnječje stegno, Maija pa bo s hčerkama pripravila pečeno korenje, rumeno kolerabo in rdečo peso ter kolač iz umešanega testa z zamrznjenim jagodičjem, saj letošnje še ni dozorelo. Za predjed bodo fileji sleda, marinirani v gorčični omaki z medom. Maijini starši so v bližini kupili počitniško hišico, da bi lahko preživeli več časa z vnukinjama. Danes bodo skupaj lovili ribe. Sanni ujame ščuko in dedek jo očisti. Babica pa bo iz nje skuhala okusno ribjo juho in spekla fileje. ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Marvin Entholt
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.