Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Literarni večer namenjamo znamenitemu angleškemu pisatelju Davidu Herbertu Lawrenceu, ki se je rodil 11. septembra 1885, umrl pa leta 1930. Avtor oddaje in prevajalec Matej Juh se je osredinil na Lawrenceovo kratko prozo, ki je na splošno precej slabše znana od romanov Sinovi in ljubimci, Ljubimec Iady Chatterley in Zaljubljene žene. Bralca Nadja Jarc in Renato Horvat, dramska igralca Mojca Ribič in Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, asistent Martin Florjančič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar. Produkcija 2003. Redakcija Staša Grahek.
Literarni večer namenjamo znamenitemu angleškemu pisatelju Davidu Herbertu Lawrenceu, ki se je rodil 11. septembra 1885, umrl pa leta 1930. Avtor oddaje in prevajalec Matej Juh se je osredinil na Lawrenceovo kratko prozo, ki je na splošno precej slabše znana od romanov Sinovi in ljubimci, Ljubimec Iady Chatterley in Zaljubljene žene. Bralca Nadja Jarc in Renato Horvat, dramska igralca Mojca Ribič in Boris Juh, tonski mojster Jure Culiberg, asistent Martin Florjančič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar. Produkcija 2003. Redakcija Staša Grahek.
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/cez-planke/175158750
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/cez-planke/175158750
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/uporabimo-les/175159115
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/uporabimo-les/175159115
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Moški vozi dekle s prav posebno telesno hibo, ki je nastala zaradi čustvenih pritiskov okolice. Zanimivo pa je, da se naključni šofer s podobno hibo srečuje pri svoji hčerki. Režiser: Klemen Markovčič Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za govor: Saša Grčman Dekle – Nika Rozman Moški – Jurij Drevenšek Mama – Maša Derganc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Moški vozi dekle s prav posebno telesno hibo, ki je nastala zaradi čustvenih pritiskov okolice. Zanimivo pa je, da se naključni šofer s podobno hibo srečuje pri svoji hčerki. Režiser: Klemen Markovčič Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za govor: Saša Grčman Dekle – Nika Rozman Moški – Jurij Drevenšek Mama – Maša Derganc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Zgoščen monolog zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno prisotnostjo v imaginaciji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik umestiti v zvočno krajino, vsebuje velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni izvajalec: Goran Krmac Interpretka – Anja Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021
Zgoščen monolog zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno prisotnostjo v imaginaciji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik umestiti v zvočno krajino, vsebuje velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni izvajalec: Goran Krmac Interpretka – Anja Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana. Celotna oddaja na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175157821
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana. Celotna oddaja na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175157821
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi? Celotna oddaja je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175157951
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi? Celotna oddaja je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175157951
Zakaj se Romi v Sloveniji sramujejo svojega izvora in spreminjajo svoje tipično romske priimke? So res zgolj potencialni delomrzneži in kriminalci? Ali pa si mora tudi večinska, neromska družba izprašati vest ob vse pogostejšem sovražnem govoru, celo pozivanju k oboroževanju? Dokumentarec na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/175156905
Zakaj se Romi v Sloveniji sramujejo svojega izvora in spreminjajo svoje tipično romske priimke? So res zgolj potencialni delomrzneži in kriminalci? Ali pa si mora tudi večinska, neromska družba izprašati vest ob vse pogostejšem sovražnem govoru, celo pozivanju k oboroževanju? Dokumentarec na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarec-meseca/175156905
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar. Celotna oddaja RTV SMO je na voljo tukaj: https://365.rtvslo.si/arhiv/rtv-smo/175157204
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar. Celotna oddaja RTV SMO je na voljo tukaj: https://365.rtvslo.si/arhiv/rtv-smo/175157204
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175156605
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175156605
Fant na avtobusnem postajališču med čakanjem na avtobus zagleda neznanko. V mislih si skupaj z njo izriše skupno življenje od prve zaljubljenosti do konca življenja. Režiser in prirejevalec: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalca: duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Svetovalka za jezik: Mateja Juričan On – Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Marc Jacob Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2019.
Fant na avtobusnem postajališču med čakanjem na avtobus zagleda neznanko. V mislih si skupaj z njo izriše skupno življenje od prve zaljubljenosti do konca življenja. Režiser in prirejevalec: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalca: duo Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Svetovalka za jezik: Mateja Juričan On – Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Marc Jacob Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2019.
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje? Celotna oddaja: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175156360
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje? Celotna oddaja: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175156360
Dela s področja Ars acustice lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v semantičnem smislu konkretne besede, temveč bolj zaradi zvena. Tudi če ne razumete tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. V tokratni oddaji bomo trdilnico v štirih jezikih doživeli v različnih kontekstih in žanrih. Režiser in glasbeni izvajalec: Dimitrij Nikolajev Tonski mojster in avtor glasbe: Boris Sokolov Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na ruskem Radiu Ostankino. Izšla je na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj.
Dela s področja Ars acustice lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v kakšnem jeziku. Ker se tega zavedajo tudi avtorji, funkcija besed v tujem jeziku ni bistvena v semantičnem smislu konkretne besede, temveč bolj zaradi zvena. Tudi če ne razumete tujega jezika, vas to ne bo oviralo pri doživljanju te zvrsti radijske umetnosti. V tokratni oddaji bomo trdilnico v štirih jezikih doživeli v različnih kontekstih in žanrih. Režiser in glasbeni izvajalec: Dimitrij Nikolajev Tonski mojster in avtor glasbe: Boris Sokolov Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na ruskem Radiu Ostankino. Izšla je na skupni laserski plošči Združenja evropskih radijskih in televizijskih postaj.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Junak igre je Afanti, že več stoletij priljubljen lik v ljudskih zgodbah muslimanov, kakršne krožijo po Sinkiangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske, kjer živijo Ujguri. Afanti pooseblja plemenit značaj človeka iz ljudstva, ki je s svojo bistro pametjo in pikrim jezikom jemal na piko neumne in neznačajne ljudi iz višjih družbenih slojev. Režiser: Aleš Jan Prirejevalka: Gordana Kunaver Prevajalka: Maja Lavrač Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Minister – Jonas Žnidaršič Kralj – Brane Grubar Afanti – Polde Bibič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1990
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Predstavljamo zvočno radijsko igro s področja Ars acustice priznanega avstralskega skladatelja in glasbenega producenta. Je tudi video umetnik, pisatelj, glasbenik in aranžer. Njegova raznolika diskografija vključuje številne žanre, medije in izrazna sredstva. Predvajano delo je sestavljeno iz zvokov, posnetih v urbanem okolju mesta Melbourne. Vse zvočno gradivo je elektroakustično in računalniško obdelano, tako pa dosega nove izraze in pomene. Ta zvrst radijske igre je torej podobna glasbi in je tudi namenjena takemu načinu poslušanja. Režiser in avtor zvočnega scenarija: Shaun Rigney Tonski mojster: Stuart Hall Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Igra je bila posneta leta 1995 na avstralskem radiu.
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174476175
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174476175
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175081671
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175081671
V Dnevni sobi tokrat govorimo o moči in pomenu povezovanja, sodelovanja in medsebojne podpore. Uspešni poslovni dami mag. Edita Krajnović in Anisa Faganelj nas v pogovoru z Bernardo Žarn vzpodbujata, naj se ne bojimo t.i. konkurence in boljših od sebe, pač pa naj se povezujemo z njimi in rastemo skupaj. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175153181
V Dnevni sobi tokrat govorimo o moči in pomenu povezovanja, sodelovanja in medsebojne podpore. Uspešni poslovni dami mag. Edita Krajnović in Anisa Faganelj nas v pogovoru z Bernardo Žarn vzpodbujata, naj se ne bojimo t.i. konkurence in boljših od sebe, pač pa naj se povezujemo z njimi in rastemo skupaj. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175153181
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284 Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284 Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Luka in policist Primož sledita prijavi, ki zveni kot klic malo osamljene in prismojene gospodinje. Vseeno gresta v akcijo in naletita na znake, da se v samotnem zapuščenem vikendu odvija večja kriminalna operacija. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ekipa-bled/174607046
Luka in policist Primož sledita prijavi, ki zveni kot klic malo osamljene in prismojene gospodinje. Vseeno gresta v akcijo in naletita na znake, da se v samotnem zapuščenem vikendu odvija večja kriminalna operacija. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ekipa-bled/174607046
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Splet mladih za mlade – SKIT – vabi vse mlade ustvarjalce, mislece, aktiviste, sanjače in realiste, da se prijavijo na natečaj Kako lahko izboljšam svet? Tema natečaja: Povej (ali pokaži), kako bi ti izboljšal svet. Lahko gre za majhno spremembo v tvoji skupnosti ali za drzno idejo s svetovnim vplivom. Pomembno je, da izhaja iz tebe – iz tvojega sveta, tvoje realnosti in tvoje vizije. Kako lahko sodeluješ? Pripravi svoj prispevek v eni izmed oblik: - kratek esej ali zgodbo (do 1000 besed), - video (do 3 minute), - plakat, strip ali risbo, - skladbo. Svoj prispevek pošlji do 21. novembra 2025. Prek posebnega obrazca. Kdo lahko sodeluje? Sodelujejo lahko vsi ustvarjalci med 15. in 25. letom starosti, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Nagrade: 1. nagrada: Insta360 X4 športna kamera 2. in 3. nagrada: JBL GO3 zvočna postaja Izbrani prispevki bodo objavljeni na spletni strani skit.rtvslo.si.
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Lara Paukovič je pronicljiva opazovalka sodobne družbe in človeških razmerij. V Mizi za štiri sooči dva para različnih generacij, ki sta povezana preko pravkar umrle mame mlajše protagonistke J. Kaj se zgodi, ko se soočita preteklost in sedanjost, različne vrednote in življenjski standard? Preberite si v romanu, ki daje vtis, da gre za žanrsko ljubezensko literaturo, v resnici pa je veliko več. Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/izbrano/175146510
Lara Paukovič je pronicljiva opazovalka sodobne družbe in človeških razmerij. V Mizi za štiri sooči dva para različnih generacij, ki sta povezana preko pravkar umrle mame mlajše protagonistke J. Kaj se zgodi, ko se soočita preteklost in sedanjost, različne vrednote in življenjski standard? Preberite si v romanu, ki daje vtis, da gre za žanrsko ljubezensko literaturo, v resnici pa je veliko več. Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/izbrano/175146510
Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa skozi animirani, celovečerno-dokumentarni in interaktivni stripovski žanr pripoveduje zgodbo o največjem slovenskem zgodovinskem fenomenu – barjanskem kolesu, ki je bilo kot najstarejše kolo na svetu leta 2003 odkrito na Ljubljanskem barju. Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174998563
Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa skozi animirani, celovečerno-dokumentarni in interaktivni stripovski žanr pripoveduje zgodbo o največjem slovenskem zgodovinskem fenomenu – barjanskem kolesu, ki je bilo kot najstarejše kolo na svetu leta 2003 odkrito na Ljubljanskem barju. Več na: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/174998563
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? Kako živijo danes? Njihove palače so raztresene na podeželju okoli najstarejših krajev kot sta Braga in Ponte de Lima, pot nas bo zanesla vse tja do Santiaga de Compostele v španski Galiciji in v prestolnico severa, Porto. V 1. delu oddaje bono spoznali grofa Francisca de Calheirosa. Njegova družina je ena najstarejših in najuglednejših plemiških družin na severu Portugalske. Bogata zbirka orožja iz srednjega veka spominja na njihovo obrambno vlogo ob reki Minho, kjer poteka meja s Španijo. Grof je kot prvorojeni sin podedoval dvorec in naziv. »A to je tudi strupeno darilo, » pravi. Dediščina je velika odgovornost in predvsem izziv, kako jo ohraniti za nove generacije. Grof de Calheiros je tako eden prvih, ki je vrata svojega dvorca odprl turizmu. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/cez-planke/175144916
Kdo so družine, ki so usodno zaznamovale zgodovino Portugalske in Španije? Kako živijo danes? Njihove palače so raztresene na podeželju okoli najstarejših krajev kot sta Braga in Ponte de Lima, pot nas bo zanesla vse tja do Santiaga de Compostele v španski Galiciji in v prestolnico severa, Porto. V 1. delu oddaje bono spoznali grofa Francisca de Calheirosa. Njegova družina je ena najstarejših in najuglednejših plemiških družin na severu Portugalske. Bogata zbirka orožja iz srednjega veka spominja na njihovo obrambno vlogo ob reki Minho, kjer poteka meja s Španijo. Grof je kot prvorojeni sin podedoval dvorec in naziv. »A to je tudi strupeno darilo, » pravi. Dediščina je velika odgovornost in predvsem izziv, kako jo ohraniti za nove generacije. Grof de Calheiros je tako eden prvih, ki je vrata svojega dvorca odprl turizmu. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/cez-planke/175144916
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto? Več pa v dokumentarcu: https://365.rtvslo.si/arhiv/tipicno-slovensko/174817067
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto? Več pa v dokumentarcu: https://365.rtvslo.si/arhiv/tipicno-slovensko/174817067
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Tokrat smo se družili s psičko Lucy, njeno posvojiteljico Alenko Godec in Jurijem Juhantom iz Zavetišča Horjul. Voditeljico Karin Sabadin je zanimalo, kako ravnati, da psi in mačke ne bodo imeli pasjega poletja, saj se prav v poletnih mesecih poveča število zapuščenih živali. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175144499
Tokrat smo se družili s psičko Lucy, njeno posvojiteljico Alenko Godec in Jurijem Juhantom iz Zavetišča Horjul. Voditeljico Karin Sabadin je zanimalo, kako ravnati, da psi in mačke ne bodo imeli pasjega poletja, saj se prav v poletnih mesecih poveča število zapuščenih živali. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175144499
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.Avtor: Darja Korez Korenčan Več v oddaji Opus: https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175128600
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.Avtor: Darja Korez Korenčan Več v oddaji Opus: https://365.rtvslo.si/arhiv/opus/175128600
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806
V tokratni Dnevni sobi bo govora o spremembam v našem telesu po 45-desetem letu starosti. Ženske jim ne moremo ubežati. Kaj pa moški? Svetuje specialistka ginekologije in porodništva, Brina Kovačik, da pa to ni več tabu tema, nas prepriča igralka Urška Vučak Markež, z njima se bo pogovarjala Karin Sabadin. CELOTNA ODDAJA: https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevna-soba/175134806