Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Z državnim praznikom dnevom reformacije Slovenci zaznamujemo spomin na versko, družbenopolitično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki nam je prineslo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
V počitniški oddaji Čisti dolgčas Nik in Khaleesi Luna preizkušata trike s palico! Navdih jima pošlje Zoja, voditelja pa se hitro lotita zabavnih izzivov – od ravnotežja do limba. Na koncu se jima na daljavo pridruži igralec Matej Zemljič, ki razkrije svoj najljubši počitniški spomin iz otroštva. Dinamična interaktivna počitniška oddaja z odraslim in otroškim voditeljem, ki bosta v studiu iz majhnih kreativnih idej otrok, ki bodo posneli svoje predloge za preganjanje dolgčasa, delala velike zabavne podvige.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Pevka Alya nas že 25 let razveseljuje s svojimi plesnimi ritmi. Pevka bo glasbeni jubilej proslavila na odru in z izidom novih skladb. Voditeljici Karin Sabadin pa je zaupala, kaj jo je v vseh teh letih najbolj raznežilo in ganilo obenem.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Očitno je, da so stvari v ambulanti pred Majinim prihodom potekale precej drugače, med drugim nekdanja zdravnica ni imela težav s predpisovanjem lažnih bolniških odsotnosti. Maja v skladu s svojim načelnim delovanjem razkrinka krovca Mileta in mu ne predpiše bolniškega staleža, zato se nad njo zgrnejo pritiski. Cvetko nova situacija peha v stisko, Maja od nje odločno zahteva, naj končno že izprazni vitrino. S pomočjo tašče Olge pa tudi Gregor prične poslovati z vaščani in njegov dobronameren nakup omare pripelje do spora z Majo. Način, na katerega želi Olga svoji hčeri Maji pomagati razreševati družinske težave, pripelje do tega, da jo Maja dejansko prosi za pomoč, vendar ne takšno, kot bi si Olga želela.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Nedeljsko popoldne bo v znamenju nove nadaljevanke na TV Slovenija - Takšno je življenje. Gostimo glavna igralca serije, Ano Hribar in Mateja Puca. Obišče nas legenda kantavtorstva Tomaž Domicelj ter mlada kantavtorica Ditka. Glasbeni oder zasede mlada mariborska zasedba RANR. Tjašo Platovšek je na Nedeljski odklop odpeljal Dejan Dogaja. V rubriki Au, to je moja noga se voditelja z Martino Plohl in Arnejem Ivkovičem učita rumbe.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Po družinskem izletu družina Križaj obtiči med srečanjem z županovo družino na ozki cesti. Gregor, mož zdravnice Maje in Irena, žena župana Franca, ne popuščata, zato Maja zapusti vozilo. V besednem dvoboju med Ireno in Majo spoznamo razmerja moči med družinama. Po enem mesecu dela v novem okolju zdravnica Maja s svojim drugačnim pristopom k zdravljenju ni dobro sprejeta med vaščani. Medicinska sestra Cvetka pa ima težave z njenimi zahtevami po umiku vitrine s prehranskimi dopolnili iz sprejemnice. Selitev v Veliko vas težko sprejemata tudi Majina starejša otroka in zdi se, da tem težavam ne bo konca.
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
En večjih in najbolj prepoznavnih vokalnih orkestrov na svetu je v Cankarjevem domu konec meseca oktobra 2023 praznoval častitljivih 40 let delovanja. Celoten koncert je na voljo na RTV 365: https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni/175018659
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Na lepše je tokrat hodila po poteh stare vere, ki nam pomaga razumeti življenje in duhovnost naših prednikov. Boris Čok, raziskovalec stare vere, predstavi tudi zgodbo o nenavadnih ritualih, ki so jih njega dni izvajali v jami Triglavca.
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
V petek, 10. oktobra, na zaslone prihaja nova domača TV-nadaljevanka TAKŠNO JE ŽIVLJENJE. Skočili smo v zakulisje in spoznali ekipo! Celotna oddaja RTV SMO je na voljo na RTV 365!
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
Kako se na zahtevno dopisniško delo v tujini privajata novi dopisnici v Beogradu, Saša Banjanac Lubej in Helena Ponudič v Moskvi?
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
V oddaji NaGlas nas bo dolgoletni dopisnik iz tujine Boštjan Anžin popeljal po balkanskih poteh in nam zaupal izkušnje, ki so se nabrale v devetih letih tovrstnega dela na območjih nekdanje Jugoslavije. Povprašali ga bomo, kako vidi značajske, kulturne in druge razlike med Srbi in Slovenci. Spoznali bomo tudi Veronikino nagrajenko Natalijo Milovanović, ki se je pred petnajstimi leti v Slovenijo priselila iz Niša in je poezijo sprva pisala v slovenščini. Peter in Ana pa bosta opisala izkušnje in razlike med slovenskim in srbskim šolskim sistemom. Vabljeni v družbo oddaje NaGlas!
Shorts SKIT
Shorts SKIT
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Petkova oddaja Dobro jutro bo tudi v novi sezoni pisana na kožo vsem, ki želijo dan začeti z nasmehom, koristnimi informacijami, v sproščenem vzdušju. Poklepetali smo z igralci slovenske nadaljevanke Takšno je življenje.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Na 68. državnem tekmovanju oračev Slovenije, ki je potekalo v Rakičanu pri Murski Soboti, sta zmagala Prekmurec Matej Sinic s plugom krajnikom in Dolenjec Igor Pate z obračalnim plugom.
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Alja Kosić in Hana Mele Grudzinski sta mladi gledališki ustvarjalki, ki delujeta pod okriljem podmladka SNG Nova Gorica to je Mladi oder AMO. Kaji Čelan sta zaupali, kako potekajo gledališke vaje in priprave na predstave, kako mladi danes doživljajo gledališko umetnost in še kaj …
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Siva mreni lahko močno vpliva na naše življenje. Obolelih za sivo mreno je vse več, tudi ali predvsem zaradi daljše življenjske dobe in onesnaženega okolja. S pravočasno in zgodnjo diagnozo je mogoče učinkovito izboljšati vid in preprečiti, da se še naprej slabša.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.
Je rutina dobra in kako izboljšati svoje življenje, odnose, skratka, kako biti zadovoljen in obenem še odgovoren? Na vprašanja, povezana s prebujanjem odgovornosti od malih nog dalje, sta razmišljali zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in avtorica, Tina Bončina in dr. Gaja Kos, urednica, pisateljica, prevajalka in od letos tudi predsednice Društva Bralna značka Slovenije.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi smo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo.
Že več kot štirideset let lahko vremenske napovedi spremljamo tudi na televizijskih zaslonih in vremenoslovci so postali že kar naši stari znanci. V tokratni Dnevni sobi smo skušali osvetliti napovedovanje vremena in izvedeti, ali za vremenoslovce sploh obstaja lepo in slabo vreme, kdaj je najtežje napisati besedilo za televizijsko vremensko napoved ter zakaj se vremenoslovci včasih tudi zmotijo.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Oddaja Čez planke nas popelje v Lublin, mesto na vzhodu Poljske, kjer se na vsakem koraku prepletata zgodovina in sedanjost. Mojca začne pot med valovitimi žitnimi polji, le streljaj od ukrajinske meje. V starem mestnem jedru odkrije digitalni portal, ki v živo povezuje Lublin in Vilno – simbol zgodnje ideje združene Evrope. V Lublinskem gradu obišče kapelo svete Trojice, kjer so molitve spremljale podpis znamenite poljsko-litovske unije, enega prvih poskusov nadnacionalnega povezovanja v Evropi. Sprehod po mestu razkrije značilno lublinsko renesanso, ki jo je sooblikovalo številno tuje umetniško in trgovsko občestvo. Današnji Lublin pa je tudi sodobno križišče: v centru Baobab in na mestni občini delujejo Ukrajinci, ki so se tu ustalili ali pomagajo beguncem. Spoznamo tudi inovatorje – med njimi ustvarjalca malih dostavnih robotkov Mateusz in Kaša, ki vozijo po ulicah. Univerzitetno mesto se ponaša z bogato raziskovalno tradicijo, podeželje pa ohranja spomin na kmečko življenje, legendo o kozlu in stoletne sadjarske posesti. Lublin je bil pomembno judovsko središče, katerega spomin oživlja kulturni center Grodzka vrata, danes pa se tradicija prepleta z živahnim koncertnim dogajanjem. Oddaja se zaključi s pogledom v prihodnost – Lublin bo leta 2029 Evropska prestolnica kulture s sloganom Reunion.
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Les ni le gradbeni material. Z njim vnašamo naravo v svoj dom in dokazano je, da les izboljšuje počutje in storilnost. Les ponuja razvojne priložnosti tako podjetjem kot posameznikom in je strateški material naše države, zaradi katerega se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate evropske države. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Pogovor v tokratni Dnevni sobi ne bo lahkoten, bo pa lahko zelo koristen. Poznate, ste v stiku z ljudmi, ki vas v enem hipu obožujejo, spet drugič pa zaničujejo? To bi lahko bil eden od kazalnikov tega, da trpijo za t.i. »borderline« - mejno osebnostno motnjo. Bernarda Žarn se bo pogovarjala z Aleksandrom Lavrinijem, ki o tem predava in dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt ter poučuje na specialističnem študiju psihoanalitčne psihoterapije na Univerzi Sigmunda Freuda - podružnica Ljubljana.
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar.
Kaj vse so nepogrešljive veščine športnih komentatorjev? Gostji v studiu oddaje RTV SMO sta bili športni komentatorki na Radiu in Televiziji Slovenija, Anja Hlača Ferjančič in Marjeta Hočevar.
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja:
Za otroke vseh starosti je pomembno, da imajo dovolj spanja in urejeno spalno rutino. Več o tem v pogovoru z dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije, ki poudarja, da je spanje temelj našega zdravja:
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Prvi dnevi v vrtcu so polni čustev za otroke in tudi starše. Kako preprečiti solze, kako lahko starši in vzgojitelji otroku lajšajo prilagajanje na novo okolje?
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je prizorišče Forme Vive. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175148026
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka.
Vsaka generacija mladih se je v času Jugoslavije staršem in oblastem upirala po svoje, z glasbo in na zabavah, od jazza in punka do rocka.
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175121284
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Mariborski študentje že 26 let vsako poletje organizirajo prostovoljsko delovno brigado. Skupina študentov za teden dni odide v enega izmed slovenskih krajev, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Letos so v Osilnici, kjer čistijo brežine, domačinom so priskočili na pomoč tudi pri obnovi mostu. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175148431
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Lovska družina Polzela je zaznamovala pomembno prelomnico. Poleg tega, da bodo kmalu praznovali 80. obletnico ustanovitve, so medse sprejeli prvo žensko. Nika Železnik je njihova članica postala v začetku poletja. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175149550
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
Evropska fizikalna olimpijada je tekmovanje za mlade fizikalne nadobudneže, na katerem preverijo njihovo znanje in sposobnosti na področju fizike in fizikalnih eksperimentov. Več pa v prispevku: https://365.rtvslo.si/arhiv/odmevi/175144019
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846
4. in 5. julija 2025 bo v Ljubljani 32 tekmovalcev in tekmovalk, ki prihajajo iz 14 držav (Evrope, Južne Amerike in Oceanije), izvedlo turnir v odbojki na vodi. Več v prispevku oddaje Dobro jutro: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175143846