Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.
Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Dopoldanska seja vlade bo na potniškem terminalu v Kopru. Ministri bodo razglasili 19. maj za dan lipicanca, cerkev Sv. Trojice v Hrastovljah bo postala kulturni spomenik državnega pomena, državno zemljišče bo dobila občina Koper in tako ne bo ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja za dvigalo na Markovec. Ministri bodo obiskali več ustanov in podjetij, popoldne bo še srečanje z župani in gospodarstveniki v Lipici. Jutranjiku tudi o tem: - Občina Divača se je uvrstila med 34 najbolj razvitih občin, zato bo na leto izgubila 400 tisoč evrov - Zaposleni v Lesonitu za danes napovedali dveurno opozorilno stavko. - Koprska enota nacionalnega inštituta za javno zdravje začasno na novih lokacijah - Odbojkarice novogoriškega Gen-I Volleyja so dosegle mednarodni uspeh
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Kratka pravljica o ljubeznivem čarovniku Zimniku, ki skrbi za zimo in se bori s spremembami naravnih ciklov, da bi rešil in obnovil svoj ljubljeni letni čas. Vabljeni smo, da pokukamo v njegov svet, hkrati pa spremljamo uresničevanje njegovih prizadevanj skozi oči deskarja na snegu, ki uživa v čudesih, ki jih ustvarja naš Zimnik, medtem ko se dih jemajoče pokrajine spreminjajo iz jesensko rumenih v hladno bele in modre barve.
Kratka pravljica o ljubeznivem čarovniku Zimniku, ki skrbi za zimo in se bori s spremembami naravnih ciklov, da bi rešil in obnovil svoj ljubljeni letni čas. Vabljeni smo, da pokukamo v njegov svet, hkrati pa spremljamo uresničevanje njegovih prizadevanj skozi oči deskarja na snegu, ki uživa v čudesih, ki jih ustvarja naš Zimnik, medtem ko se dih jemajoče pokrajine spreminjajo iz jesensko rumenih v hladno bele in modre barve.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.
Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je bil ustanovljen leta 1957. Kar 35 let, od leta 1968 do leta 2003 ga je vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. Za radijski arhiv je zbor posnel tudi dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 angleškega skladatelja Benjamina Brittna in Kratko mašo francoskega avtorja Léa Delibesa.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je bil ustanovljen leta 1957. Kar 35 let, od leta 1968 do leta 2003 ga je vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. Za radijski arhiv je zbor posnel tudi dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 angleškega skladatelja Benjamina Brittna in Kratko mašo francoskega avtorja Léa Delibesa.
Zanimiv podatek pravi, da je bilo letos v največji slovenski knjigarni, Konzorciju, le 44 odstotkov prodanih knjig v slovenskem jeziku. Kakšni so torej bralni in založniški izzivi? Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli že 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu nas čakajo Kratke zgodbe, ki se razpirajo kot nekakšen sprehod po razstavi. Ta pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. V Mini teatru pa lutkovna predstava Bambi razkriva vedno znova aktualen problematičen odnos med človekom in naravo.
Zanimiv podatek pravi, da je bilo letos v največji slovenski knjigarni, Konzorciju, le 44 odstotkov prodanih knjig v slovenskem jeziku. Kakšni so torej bralni in založniški izzivi? Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli že 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu nas čakajo Kratke zgodbe, ki se razpirajo kot nekakšen sprehod po razstavi. Ta pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. V Mini teatru pa lutkovna predstava Bambi razkriva vedno znova aktualen problematičen odnos med človekom in naravo.
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Na kratko smo predstavili akcijo Osredotoči se na cesto in preverili, zakaj je v teh dneh še toliko pomembnejše, da ostanemo zbrani za volanom.
Na kratko smo predstavili akcijo Osredotoči se na cesto in preverili, zakaj je v teh dneh še toliko pomembnejše, da ostanemo zbrani za volanom.
Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.
Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.
Na Danskem, Švedskem in Norveškem se začenja 17. evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija bo uvodno tekmo v Oslu odigrala v petek, tekmec bo Črna gora. V prvem polčasu pripravljalne tekme proti Kuvajtu je z igrišča z bolečo grimaso odšepal eden ključnih mož slovenske izbrane vrste, Koprčan Aleks Vlah. "Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici," je takrat kratko pojasnil. Pregledi so žal potrdili najslabši scenarij: poškodba, ki zahteva vsaj dva do tri tedne počitka. To pomeni, da bo Aleks letošnje evropsko prvenstvo spremljal izven igrišča. Kako se spoprijema z neprijetnim udarcem tik pred velikim tekmovanjem in kakšne možnosti pripisuje slovenski ekipi, v kateri pomembno vlogo igrajo prav primorski rokometaši?
Na Danskem, Švedskem in Norveškem se začenja 17. evropsko prvenstvo v rokometu. Slovenija bo uvodno tekmo v Oslu odigrala v petek, tekmec bo Črna gora. V prvem polčasu pripravljalne tekme proti Kuvajtu je z igrišča z bolečo grimaso odšepal eden ključnih mož slovenske izbrane vrste, Koprčan Aleks Vlah. "Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici," je takrat kratko pojasnil. Pregledi so žal potrdili najslabši scenarij: poškodba, ki zahteva vsaj dva do tri tedne počitka. To pomeni, da bo Aleks letošnje evropsko prvenstvo spremljal izven igrišča. Kako se spoprijema z neprijetnim udarcem tik pred velikim tekmovanjem in kakšne možnosti pripisuje slovenski ekipi, v kateri pomembno vlogo igrajo prav primorski rokometaši?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Konec lanskega leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj čez 47 tisoč brezposelnih, to je približno toliko kot leto prej. Podobno številko pričakujejo tudi letos. Kakšni so podatki za širše mariborsko območje, je poizvedel Bratko Zavrnik.
Konec lanskega leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj čez 47 tisoč brezposelnih, to je približno toliko kot leto prej. Podobno številko pričakujejo tudi letos. Kakšni so podatki za širše mariborsko območje, je poizvedel Bratko Zavrnik.
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Včerajšnji terenski obisk v Obalno-kraški regiji je vlada sklenila v Lipici, na srečanju s predstavniki gospodarstva in župani vse občin. Razgovor je bil za javnost zaprt, so pa župani kraško-brkinskih občin izpostavili problematiko novih izračunov razvitosti, ki v letošnjem in prihodnjem letu za te občine predvidevajo občutno nižji delež državnega financiranja. Kot so povedali, je težava širša, med zelo prizadetimi je na Primorskem namreč tudi občina Bovec. Županje in župani si zato zastavljajo vprašanje, kako bodo v svojih občinah lahko še naprej zagotavljali vsesplošni razvoj in naložbe. Ostali poudarki oddaje: - Minister Sajovic: Slovenija kot pomorska država potrebuje ladjedelniško dejavnost. - Socialni partnerji bodo na posvetu pri ministru Mescu razpravljali o zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. - Začenja se 37. Tržaški filmski festival, ki bo letos obarvan izrazito slovensko.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!
V tokratni oddaji za najmlajše Radijski ringaraja, se bomo z otroki iz Kulturno-umetniškega društva Vitomarci pogovarjali o zimi, aktivnostih na snegu, udejstvovanju najmlajših v kulturnem društvu in še o marsičem zanimivem. Otroci nam bodo udejstvovanje v kulturnem društvu približali tudi s pesmico in kratko radijsko igro, zato vabljeni k poslušanju po 8. uri zjutraj na Prvem!
Zdravstveni dom Sežana, ki pokriva štiri kraško-brkinske občine, je spet brez vodstva. Zadnja direktorica je odstopila, vršilka dolžnosti pa po novem zakonu ne izpolnjuje več pogojev, zato funkcije ni nastopila. V oddaji tudi o tem: - Ustavno sodišče zavrnilo pobudo treh piranskih občinskih svetnikov. - Sunita Williams v Ajdovščini navdušila dijake in študente. - V Trstu o mejah in vojnah v predstavi Na drugi strani.
Zdravstveni dom Sežana, ki pokriva štiri kraško-brkinske občine, je spet brez vodstva. Zadnja direktorica je odstopila, vršilka dolžnosti pa po novem zakonu ne izpolnjuje več pogojev, zato funkcije ni nastopila. V oddaji tudi o tem: - Ustavno sodišče zavrnilo pobudo treh piranskih občinskih svetnikov. - Sunita Williams v Ajdovščini navdušila dijake in študente. - V Trstu o mejah in vojnah v predstavi Na drugi strani.