Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Težko verjetno, a ob omenjanju rojstva, ki ga imamo okoli božiča ves čas na ustih, tako malo omenjamo porod. Se pravi fiziološki fenomen, ki našemu rodu sploh omogoča preživetje na tem planetu. Razen političnih prepirov o porodu govorimo tako zelo redko tudi v kontekstu šeg, običajev in navad, s katerimi se ukvarja etnologija. A na srečo se tiha tabuizacija poroda počasi le taja. Pred nekaj meseci smo dobili temeljno delo o delovanju, naporih in uspehih babiške službe iz povojnih let. Babica, kot osrednji zdravstveni lik v življenju nosečnice in porodnice, ima v Sloveniji dolgo in spoštovano tradicijo. A do pred kratkim se je izjemno malo vedelo o povojnem delovanju t. i. terenskih babic; na hitro izšolanih deklet, ki so se po letu 1945 odpravile na slovensko podeželje in pomagale rojevati in v isti meri tudi izobraževati in prosvetljevati takrat v klešče zaostalosti in tudi revščine ujeto populacijo. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
Porabniki petih občin, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz kraškega vodovoda, bodo po novem letu pili dražjo vodo. Svetniki občin Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica imajo na dnevnem redu zadnjih sej v letošnjem letu tudi točko o zvišanju cen vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Gre za šest odstotno zvišanje, ki je posledica različnih podražitev. Dozdaj so novi cenik potrdili svetniki v Sežani in včeraj v Divači. - V tednu boja proti korupciji so o integriteti razmišljali tudi študentje Univerze na Primorskem - Vučič je v Bruslju slišal: Srbija se mora dodatno uskladiti z zunanjo in varnostno politiko evropske unije - Občani petih kraško-brkinskih občin bodo po novem letu pili dražjo vodo - Poslovil se je Aleš Hadalin, Kraševec, ki je ljubil glasbe sveta
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je bil ustanovljen leta 1957. Kar 35 let, od leta 1968 do leta 2003 ga je vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. Za radijski arhiv je zbor posnel tudi dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 angleškega skladatelja Benjamina Brittna in Kratko mašo francoskega avtorja Léa Delibesa.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je bil ustanovljen leta 1957. Kar 35 let, od leta 1968 do leta 2003 ga je vodil zborovodja Matevž Fabijan, ki je zboru opazno razširil repertoar, s pobudami skladateljem za nove skladbe pa je obogatil zakladnico mladinske zborovske glasbe. Pod njegovim vodstvom je zbor redno in veliko snemal za potrebe radijskega programa, redno je tudi prirejal koncerte in veliko potoval po Evropi. Za radijski arhiv je zbor posnel tudi dve kratki maši, Misso brevis v D - duru, op. 63 angleškega skladatelja Benjamina Brittna in Kratko mašo francoskega avtorja Léa Delibesa.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
Zanimiv podatek pravi, da je bilo letos v največji slovenski knjigarni, Konzorciju, le 44 odstotkov prodanih knjig v slovenskem jeziku. Kakšni so torej bralni in založniški izzivi? Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli že 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu nas čakajo Kratke zgodbe, ki se razpirajo kot nekakšen sprehod po razstavi. Ta pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. V Mini teatru pa lutkovna predstava Bambi razkriva vedno znova aktualen problematičen odnos med človekom in naravo.
Zanimiv podatek pravi, da je bilo letos v največji slovenski knjigarni, Konzorciju, le 44 odstotkov prodanih knjig v slovenskem jeziku. Kakšni so torej bralni in založniški izzivi? Na Gospodarskem razstavišču so včeraj odprli že 41. Slovenski knjižni sejem, letos s sloganom Branje je potovanje. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu nas čakajo Kratke zgodbe, ki se razpirajo kot nekakšen sprehod po razstavi. Ta pred nas postavlja vprašanja o ujetosti in pasteh sodobnega življenja. V Mini teatru pa lutkovna predstava Bambi razkriva vedno znova aktualen problematičen odnos med človekom in naravo.
Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Gost rubrike TO SMO MI je tokrat novinar informativnega programa Bratko Zavrnik. Je predstavnik mlajše generacije, blizu so mu digitalne vsebine, kljub temu pa se strinja, da mora radio v prvi vrsti poslušalce nagovarjati prek etra. Bratko je tudi voditelj oddaje, ki opozarja na težave v mestu, Maribor, imamo problem!
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Kratko življenje protestantskega pisca Opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let Prvi ravnatelj Dolenjskega muzeja Danes je božič, verjetno najbolj priljubljen krščanski praznik. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih beseda “božič” pomeni “malega boga” in je spomin na Kristusovo rojstvo. Ni znano, ali je bil ta praznik uveden leta 336 ali 354, vemo pa, da je bila leta 360 v Rimu v današnji cerkvi Bazilike Marije Snežne zgrajena kapela božjega rojstva. Rim je s tem, ko se je odločil za praznik Kristusovega rojstva, nasprotoval Vzhodni cerkvi, ki je 6. januarja proslavljala praznik Epifanije, Gospodovega razglašenja. Cerkveni učenjaki so poskušali zelo neenotno določiti datum Kristusovega rojstva. Nazadnje so se sporazumeli, da se je rodil v noči na 25. december. Božič se je dolgo praznoval le po cerkvah, v štirinajstem stoletju se je praznovanje preselilo v ženske samostane, barok in protireformacija pa sta praznik približala družinam in praznovanje prinesla v domove.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.
Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
Na prvi zimski dan poslušamo kratka besedila iz knjige Dukla uveljavljenega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, avtorja številnih zbirk kratke proze in literariziranih potopisnih esejev, kot sta Fado in Na poti v Babadag. Imamo jih v slovenščini, tako kot tudi zgodbe Dukla (prevod: Jana Unuk), Galicijske zgodbe ter romane Prevoz, Taksim in Devet. Besedilo človeka prestavi v subtilno opisano pokrajino, ki je lahko navdih za premislek o svetu in sebi. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija, 2025.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Izguba službe, življenje v samoti, knjige - tako bi na kratko opisali življenje Cecilije, preden je spoznala Vanjo. Ob srečanju pa se jima obema obrne življenje na glavo. Na bolje, sprašujemo Luizo. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Kako slog ilustracij vpliva na dojemanje zgodbe? a) Posamezni elementi ilustracij ponazarjajo simbolno težo časa. b) Ohranja zgodovinski okvir, a zmanjšuje pozornost za podrobnosti. c) Z množico predmetov prikazuje kompleksnost Cecilijinega življenja. d) Poudarja estetiko, a zanemarja globljo simboliko. Avtorica: Maša Ogrizek Ilustratorka: Eva Mlinar Založba: Mladinska knjiga
Izguba službe, življenje v samoti, knjige - tako bi na kratko opisali življenje Cecilije, preden je spoznala Vanjo. Ob srečanju pa se jima obema obrne življenje na glavo. Na bolje, sprašujemo Luizo. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Kako slog ilustracij vpliva na dojemanje zgodbe? a) Posamezni elementi ilustracij ponazarjajo simbolno težo časa. b) Ohranja zgodovinski okvir, a zmanjšuje pozornost za podrobnosti. c) Z množico predmetov prikazuje kompleksnost Cecilijinega življenja. d) Poudarja estetiko, a zanemarja globljo simboliko. Avtorica: Maša Ogrizek Ilustratorka: Eva Mlinar Založba: Mladinska knjiga
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Egon in Ajda se hudujeta zaradi zime. Dnevi so tako kratki, da se ne moreta naigrati, še zlasti ta dan, ki je najkrajši dan zime. Le kako bi lahko raztegnila svetli del dneva? Zadana naloga se jima posreči. Pa bodo dodatne svetlobe veseli vsi prebivalci gozda?
Egon in Ajda se hudujeta zaradi zime. Dnevi so tako kratki, da se ne moreta naigrati, še zlasti ta dan, ki je najkrajši dan zime. Le kako bi lahko raztegnila svetli del dneva? Zadana naloga se jima posreči. Pa bodo dodatne svetlobe veseli vsi prebivalci gozda?
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
Na zimski solsticij, 20. in 21. decembra, se tudi pri nas pridružujemo mednarodni Noči kratkih filmov, ko je najdaljša noč v letu posvečena najkrajši filmski formi. Program letošnjega dogajanja povezuje retrospektivo kratkih filmov Roberta Rossellinija, eksperimentalne super-8 miniature Francija Slaka in sodobno kratko produkcijo iz Slovenije in regije, ki so na festivalu FeKK letos poleti dobili nagrade za najboljše filme. O programu tokratnega praznika kratkega filma kot prostora filmske radovednosti, svobode in izrazne jasnosti s kuratorjem Matevžem Jermanom.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Piše Ajda Klepej, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Helena Šuklje v proznem prvencu Bližina na recept v dvanajstih kratkih zgodbah ubeseduje različne življenjske zgodbe protagonistk, pri čemer ni ključen samo njihov odnos do samih sebe, ampak predvsem do ljudi, ki jih obkrožajo. Spoznavamo jih skozi predzgodbe odnosov, ki jih tkejo z bližnjimi. Vedno gre za zapletene, nedorečene ali še neopredeljene odnose, s čimer avtorica odstira širok razpon čustev in občutkov, ki se jim ob tem porajajo. Odmikanja in približevanja ljudi prikaže skozi drobnogled, odnosi pa se izkažejo za nekaj, česar ne pridobimo čez noč, pa tudi na recept ne, ampak jih gradimo vse življenje. Prvo zgodbo Beležnica lahko beremo kot uvod ali predzgodbo, saj avtorica popisuje proces ali že skoraj ritual svojega pisanja. Kot pravi, je nastajalo »v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«. Pisanje je doživljala, kot da bi jo »odnesla voda«, ki je brezmejna. In brezmejnost globine človekovega doživljanja je prikazala tako, da je posameznika postavila ob drugega, saj ravno odnosi odstirajo vseprisotno toplino na eni in nedoumljiv hlad na drugi strani. V zgodbah je v ospredje postavila ženske. V opisanih trenutkih doživljajo neko prelomnico, prehodno ali kritično obdobje, ki se jih tako ali drugače globoko dotakne in jih zaznamuje. V zgodbah Desverzatinib, Dvanajst, Led in Apoksiomen avtorica piše o bližini v intimi ljubezni med možem in ženo oziroma med ljubimcema. Vsem odnosom je skupna nestalnost, kdaj tudi odhajanje. Nekatera so celo usodna: “Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.” Vse subjektinje v odnosih čutijo bolečino, tesnobo ali potrtost. Situacije, ki jih ne morejo nadzorovati, jih vodijo v nepovrat, v osamo in osamljenost. Te občutke do skrajnosti občuti Anja v zgodbi Opuncija, ko na kopalničnih tleh najde mrtvega očeta, ki je storil samomor. Ujetost in nemoč ob usodnem trenutku in hrepenenje po ne biti, ne čutiti, je ubesedila s pretanjeno liričnostjo: “... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse…” Prav v zgodbah, kjer odnos ne temelji na romantični ljubezni, ampak na odnosu do subjektinje same, na vezi med očetom in hčerjo ter dedkom in vnukinjo, avtorica prodre v globlje sfere občutenja minevanja, izpraznjenosti, odsotnosti nečesa ali raje nekoga. Te like najdemo v zgodbah Opuncija, Model in Obeski. Vseprisotnost in hkrati odsotnost bližine je avtorici uspelo najbolje ubesediti v zgodbi Model, v kateri hči pozira materi za sliko. Medtem ko Mija slika portret, hči mirno sedi na stolu, čeprav se v njej nemirno vzbujajo občutki prisotnosti očeta, ki iz obešene slike za njo počasi stopa nazaj v življenje, v prisotnost. Prehajanje med hčerinimi občutki in kvaziresničnostjo, v kateri oče sedi poleg nje in jo objema čez ramo, avtorica prepleta nadvse prepričljivo in organsko. Pričujoča kratka zgodba zato po svoji tehniki ubeseditve izrazito izstopa, od drugih pa jo loči tudi mešanje melanholičnosti in pozitivne izkušnje: “Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej”. Zgolj ponekod je slog v zbirki Helene Šuklje Bližina na recept neliričen, in sicer ko avtorica zapade v metonimično opisovanje delovanja farmacevtskih korporacij, zdravilnih učinkovin ter koronskih smernic in regulacij. Prepletanje sodobnosti s spomini na koronski čas in avtoričinimi izkušnjami z delom v farmacevtskem svetu zbirki odpirajo nove dimenzije, ustvarjajo vtis večplastnosti in raznovrstnosti okolij, kamor avtorica umešča subjektinje. Občasni daljši opisi dogodkov in okoliščin v subjektkinjah ne morejo sprožiti večjih premikov in posledično kontemplacij, zato so nekatere zgodbe v primerjavi z drugimi nekoliko šibkejše. Prehajanje, hitra spremenljivost in fluidnost odnosov so večkrat upodobljeni v primerah in metaforah z vodo – ta se mi zdi ključen in vseprisoten motiv zbirke. Pojavlja se predvsem v nepričakovanih in neklišejskih oblikah, tako kot tudi avtoričine primere nasploh: “Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.” Ta slog postane še posebej izrazit, kadar se subjektinja zazre v valujoče morje, impresionistično sliko ali se zatopi v spomine. Kot Dunja opazuje naslikane cvetice v zgodbi Maki in razmišlja o njihovi raznovrstni simboliki, se tudi v zbirki prepletajo minljivost, smrt, hrepenenje, strast, nežnost in ljubezen. S temi motivi avtorica gradi čustvene zidove okrog protagonistk in dobro prikaže kompleksnost posameznih čustev in hkrati negotovost, ko se čustva začnejo mešati med seboj. Zgodbe odstirajo kompleksnost odnosov in globoko notranje življenje subjektinj, avtoričina spretnost pri ubesedovanju prepletanja teh dveh tém pa je najbolj očitna v kratki zgodbi Model. Avtorica Helena Šuklje v prvencu Bližina na recept svojih subjektinj ni poslala v svet, pač pa je nas bralce je spustila v njihove svetove. Omogočila nam je doživljati in čutiti njihove osebne zgodbe.
Piše Ajda Klepej, bereta Dejan Kaloper in Eva Longyka Marušič. Helena Šuklje v proznem prvencu Bližina na recept v dvanajstih kratkih zgodbah ubeseduje različne življenjske zgodbe protagonistk, pri čemer ni ključen samo njihov odnos do samih sebe, ampak predvsem do ljudi, ki jih obkrožajo. Spoznavamo jih skozi predzgodbe odnosov, ki jih tkejo z bližnjimi. Vedno gre za zapletene, nedorečene ali še neopredeljene odnose, s čimer avtorica odstira širok razpon čustev in občutkov, ki se jim ob tem porajajo. Odmikanja in približevanja ljudi prikaže skozi drobnogled, odnosi pa se izkažejo za nekaj, česar ne pridobimo čez noč, pa tudi na recept ne, ampak jih gradimo vse življenje. Prvo zgodbo Beležnica lahko beremo kot uvod ali predzgodbo, saj avtorica popisuje proces ali že skoraj ritual svojega pisanja. Kot pravi, je nastajalo »v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«. Pisanje je doživljala, kot da bi jo »odnesla voda«, ki je brezmejna. In brezmejnost globine človekovega doživljanja je prikazala tako, da je posameznika postavila ob drugega, saj ravno odnosi odstirajo vseprisotno toplino na eni in nedoumljiv hlad na drugi strani. V zgodbah je v ospredje postavila ženske. V opisanih trenutkih doživljajo neko prelomnico, prehodno ali kritično obdobje, ki se jih tako ali drugače globoko dotakne in jih zaznamuje. V zgodbah Desverzatinib, Dvanajst, Led in Apoksiomen avtorica piše o bližini v intimi ljubezni med možem in ženo oziroma med ljubimcema. Vsem odnosom je skupna nestalnost, kdaj tudi odhajanje. Nekatera so celo usodna: “Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.” Vse subjektinje v odnosih čutijo bolečino, tesnobo ali potrtost. Situacije, ki jih ne morejo nadzorovati, jih vodijo v nepovrat, v osamo in osamljenost. Te občutke do skrajnosti občuti Anja v zgodbi Opuncija, ko na kopalničnih tleh najde mrtvega očeta, ki je storil samomor. Ujetost in nemoč ob usodnem trenutku in hrepenenje po ne biti, ne čutiti, je ubesedila s pretanjeno liričnostjo: “... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse…” Prav v zgodbah, kjer odnos ne temelji na romantični ljubezni, ampak na odnosu do subjektinje same, na vezi med očetom in hčerjo ter dedkom in vnukinjo, avtorica prodre v globlje sfere občutenja minevanja, izpraznjenosti, odsotnosti nečesa ali raje nekoga. Te like najdemo v zgodbah Opuncija, Model in Obeski. Vseprisotnost in hkrati odsotnost bližine je avtorici uspelo najbolje ubesediti v zgodbi Model, v kateri hči pozira materi za sliko. Medtem ko Mija slika portret, hči mirno sedi na stolu, čeprav se v njej nemirno vzbujajo občutki prisotnosti očeta, ki iz obešene slike za njo počasi stopa nazaj v življenje, v prisotnost. Prehajanje med hčerinimi občutki in kvaziresničnostjo, v kateri oče sedi poleg nje in jo objema čez ramo, avtorica prepleta nadvse prepričljivo in organsko. Pričujoča kratka zgodba zato po svoji tehniki ubeseditve izrazito izstopa, od drugih pa jo loči tudi mešanje melanholičnosti in pozitivne izkušnje: “Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej”. Zgolj ponekod je slog v zbirki Helene Šuklje Bližina na recept neliričen, in sicer ko avtorica zapade v metonimično opisovanje delovanja farmacevtskih korporacij, zdravilnih učinkovin ter koronskih smernic in regulacij. Prepletanje sodobnosti s spomini na koronski čas in avtoričinimi izkušnjami z delom v farmacevtskem svetu zbirki odpirajo nove dimenzije, ustvarjajo vtis večplastnosti in raznovrstnosti okolij, kamor avtorica umešča subjektinje. Občasni daljši opisi dogodkov in okoliščin v subjektkinjah ne morejo sprožiti večjih premikov in posledično kontemplacij, zato so nekatere zgodbe v primerjavi z drugimi nekoliko šibkejše. Prehajanje, hitra spremenljivost in fluidnost odnosov so večkrat upodobljeni v primerah in metaforah z vodo – ta se mi zdi ključen in vseprisoten motiv zbirke. Pojavlja se predvsem v nepričakovanih in neklišejskih oblikah, tako kot tudi avtoričine primere nasploh: “Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.” Ta slog postane še posebej izrazit, kadar se subjektinja zazre v valujoče morje, impresionistično sliko ali se zatopi v spomine. Kot Dunja opazuje naslikane cvetice v zgodbi Maki in razmišlja o njihovi raznovrstni simboliki, se tudi v zbirki prepletajo minljivost, smrt, hrepenenje, strast, nežnost in ljubezen. S temi motivi avtorica gradi čustvene zidove okrog protagonistk in dobro prikaže kompleksnost posameznih čustev in hkrati negotovost, ko se čustva začnejo mešati med seboj. Zgodbe odstirajo kompleksnost odnosov in globoko notranje življenje subjektinj, avtoričina spretnost pri ubesedovanju prepletanja teh dveh tém pa je najbolj očitna v kratki zgodbi Model. Avtorica Helena Šuklje v prvencu Bližina na recept svojih subjektinj ni poslala v svet, pač pa je nas bralce je spustila v njihove svetove. Omogočila nam je doživljati in čutiti njihove osebne zgodbe.
Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi.
Medicina je v zadnjih letih tako napredovala, da okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti, kratko HIV, ne pomeni več smrtne obsodbe. To dokazuje zgodba 62-letnega Reneja, ki se je s HIV-om okužil leta 2012, danes pa kljub vmesnim zapletom še naprej normalno živi.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.