Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Vsebina oddaje: Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč. Glavni cilj Rafaelove družbe je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije. Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke odkrivajo še zanje neodkrite delčke Slovenije.
Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke ohranjajo in utrjujejo slovenski jezik in kulturo. Tudi z delom v društvu in pri pouku slovenščine, vse to pa so podkrepili z odkrivanjem še zanje neodkritih delčkov Slovenije. Tokrat so se spoznavali z nastarejšim slovenskim mestom Ptujem, kulinarične in enološke posebnosti tega dela Slovenije pa so odkrivali v Prlekiji, v Ormožu.
Člani slovenskega društva Triglav iz Banja Luke ohranjajo in utrjujejo slovenski jezik in kulturo. Tudi z delom v društvu in pri pouku slovenščine, vse to pa so podkrepili z odkrivanjem še zanje neodkritih delčkov Slovenije. Tokrat so se spoznavali z nastarejšim slovenskim mestom Ptujem, kulinarične in enološke posebnosti tega dela Slovenije pa so odkrivali v Prlekiji, v Ormožu.
Rafaelova družba pomaga slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi slovenstva. Njen glavni cilj je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed povezovalnih aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije
Rafaelova družba pomaga slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi slovenstva. Njen glavni cilj je spremljanje in povezovanje rojakov po svetu. Ena izmed povezovalnih aktivnosti Slovencev doma in po svetu je tudi fotografski natečaj Moj košček Slovenije
Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč, ki so jo izvedli tako v Kotorju, na Cetinju in v Podgorici. Doktorica Vedrana Marković in magistrica Andrea Čoso pa sta ob tem pripripravili in izdali partituro tega dela. Poglejmo kako je bilo na prvem koncertu.
Vida Matjan je ob še nekaterih Slovencih pomembno vplivala na razvoj glasbenega izobraževanja. Osnovna in srednja šola iz Kotorja, ki nosi tudi njeno ime, je v sodelovanju s črnogorsko glasbeno akademijo po več kot šestdesetih letih pripravila glasbeno scensko delo Neprespana gozdna noč, ki so jo izvedli tako v Kotorju, na Cetinju in v Podgorici. Doktorica Vedrana Marković in magistrica Andrea Čoso pa sta ob tem pripripravili in izdali partituro tega dela. Poglejmo kako je bilo na prvem koncertu.
Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Že več let na reviji sodelujejo tudi članice ženskega pevskega zbora Ajda iz Umaga. Zakaj jim je Primorska poje še posebno pri srcu, smo izvedeli med obiskom ene izmed njihovih vaj.
Letošnja 56. revija Primorska poje je v polnem zagonu. Skupno se bo na 35 revijah v Sloveniji, zamejstvu in na Hrvaškem predstavilo 210 zborov z okrog 3800 pevkami in pevci. Že več let na reviji sodelujejo tudi članice ženskega pevskega zbora Ajda iz Umaga. Zakaj jim je Primorska poje še posebno pri srcu, smo izvedeli med obiskom ene izmed njihovih vaj.
Obiskali smo Slovensko društvo Vida Matjan iz Podgorice v Črni gori, ki obeležuje četrt stoletja delovanja. Krščanska kulturna zveza je v Celovcu pripravila tradicionalno pevsko revijo Koroška poje. Na sedežu Glasbene Matice v Rojanu se je sinoči sklenilo tridnevje prvega mednarodnega tekmovanja za harfe Adriatic, ki ga je priredila prav slovenska glasbena šola. Vsak otrok, ki zaradi resnih zdravstvenih težav mora na operacijo in del otroštva preživeti v bolnišnici, je zgodba zase. Deset takih zgob je zajetih v knjigi, ki jo je uredilo Združenje operiranih otrok bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu. Udeležili smo se koncerta Glasovi žensk na robu meja, ki se je odvil v goriškem Kulturnem domu.
Obiskali smo Slovensko društvo Vida Matjan iz Podgorice v Črni gori, ki obeležuje četrt stoletja delovanja. Krščanska kulturna zveza je v Celovcu pripravila tradicionalno pevsko revijo Koroška poje. Na sedežu Glasbene Matice v Rojanu se je sinoči sklenilo tridnevje prvega mednarodnega tekmovanja za harfe Adriatic, ki ga je priredila prav slovenska glasbena šola. Vsak otrok, ki zaradi resnih zdravstvenih težav mora na operacijo in del otroštva preživeti v bolnišnici, je zgodba zase. Deset takih zgob je zajetih v knjigi, ki jo je uredilo Združenje operiranih otrok bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu. Udeležili smo se koncerta Glasovi žensk na robu meja, ki se je odvil v goriškem Kulturnem domu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Spoznali bomo izjemno zanimivega Iztoka Bartolja, ki je že šestdeset let razpet med majhnim Gozdom Martuljkom in gromozansko velikim Chicagom, ki zanj pravi dom jin hrupa poln, v Gozdu Martuljku pa posluša, kako tišina šepeta. Častitljivo obletnico delovanja letos praznuje Inštitut za narodnostna vprašanja. Sto let so bili in so še številni strokovnjaki na nekaj lokacijah marljivi raziskovalci slovenstva doma in čez mejo. O letošnjih dejavnosti nam bo spregovoril pomočnik direktorice doktor Danijel Grafenauer. V Celovcu je minule dni potekal Lutkovni in gledališki festival mladih Tribuna, na treh lokacijah se je predstavilo 11 skupin. Kot vselej je bilo tudi tokrat zanimanje za Tribuno izjemno. Vabljeni k ogledu.
Spoznali bomo izjemno zanimivega Iztoka Bartolja, ki je že šestdeset let razpet med majhnim Gozdom Martuljkom in gromozansko velikim Chicagom, ki zanj pravi dom jin hrupa poln, v Gozdu Martuljku pa posluša, kako tišina šepeta. Častitljivo obletnico delovanja letos praznuje Inštitut za narodnostna vprašanja. Sto let so bili in so še številni strokovnjaki na nekaj lokacijah marljivi raziskovalci slovenstva doma in čez mejo. O letošnjih dejavnosti nam bo spregovoril pomočnik direktorice doktor Danijel Grafenauer. V Celovcu je minule dni potekal Lutkovni in gledališki festival mladih Tribuna, na treh lokacijah se je predstavilo 11 skupin. Kot vselej je bilo tudi tokrat zanimanje za Tribuno izjemno. Vabljeni k ogledu.
V Črni Gori se bodo poklonili veliki Slovenki Vidi Matjan, izvedli bodo glasbeno scensko delo Besana šumska noč - Neprespana gozdna noč.
V Črni Gori se bodo poklonili veliki Slovenki Vidi Matjan, izvedli bodo glasbeno scensko delo Besana šumska noč - Neprespana gozdna noč.
Vsebina oddaje: -Tržaške glasbeniceTatjana Jercog, Lusia Antoni in Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper. -Doktor Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji. - Dr. Klavdija Sedar se je v zadnjem obdobju ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. - V črnogorskih mestih Kotor, Cetinje in Podgorica so obudili znamenito otroško glasbeno bajko Neprespane gozdne noči, začetnice sodobnega pouka glasbene vzgoje Slovenke Vide Matjan.
Vsebina oddaje: -Tržaške glasbeniceTatjana Jercog, Lusia Antoni in Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper. -Doktor Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji. - Dr. Klavdija Sedar se je v zadnjem obdobju ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. - V črnogorskih mestih Kotor, Cetinje in Podgorica so obudili znamenito otroško glasbeno bajko Neprespane gozdne noči, začetnice sodobnega pouka glasbene vzgoje Slovenke Vide Matjan.
Doktorica Klavdija Sedar se je ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. Ne dolgo tega so pripravili tudi predstavitev na Izseljenski matici. Gre predvsem dediščino iz za evangeličanske-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v Pensilavniji v Združenih državah Amerike.
Doktorica Klavdija Sedar se je ukvarjala s slovensko izseljensko kulturno dediščino. Ne dolgo tega so pripravili tudi predstavitev na Izseljenski matici. Gre predvsem dediščino iz za evangeličanske-luteranske cerkve sv. Ivana v Betlehemu v Pensilavniji v Združenih državah Amerike.
Dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji. Slovenijo nosi v srcu in brez nje preprosto ne gre. Človek širokih pogledov, ki je naredil resnično neverjetno novinarsko, poslovno in diplomatsko-politično kariero. Že vrsto let si želi okrepiti gospodarske stike in ob tem je postal vodja projekta Slovenian global business network v katerem združujejo slovenske poslovneže iz celega sveta.
Dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji. Slovenijo nosi v srcu in brez nje preprosto ne gre. Človek širokih pogledov, ki je naredil resnično neverjetno novinarsko, poslovno in diplomatsko-politično kariero. Že vrsto let si želi okrepiti gospodarske stike in ob tem je postal vodja projekta Slovenian global business network v katerem združujejo slovenske poslovneže iz celega sveta.
Tržačanke pianistka Tatjana Jercog, skladateljica Lusia Antoni in pianistka Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale letošnji 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper. Številni sodelujoči glasbeni iz sosednjih držav zadnje tri bienalne izvedbe občinstvo nagovarjajo preko štirih naravnih elementih: po vodi in zemlji je bila tokratna tema ogenj.
Tržačanke pianistka Tatjana Jercog, skladateljica Lusia Antoni in pianistka Beatrice Zonta so vsestranske ustvarjalke in umetnice, ki so pomembno sooblikovale letošnji 9. mednarodni festival sodobne glasbe Bienale Koper. Številni sodelujoči glasbeni iz sosednjih držav zadnje tri bienalne izvedbe občinstvo nagovarjajo preko štirih naravnih elementih: po vodi in zemlji je bila tokratna tema ogenj.
Slovenska skupnost v Braziliji je nastala na podlagi treh valov izseljevanja iz slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo, podobno, kot je to značilno za vse slovenske izseljenske skupnosti. Izseljevanje je zajelo sprva zahodni rob slovenskega etničnega ozemlja, nato pa tudi Kranjsko in spodnjo Štajersko. Šlo je predvsem za kmečko prebivalstvo, ki je delalo večinoma na kavnih plantažah. O tem pripoveduje monografsko delo Neže Hlebanja, ki je izšlo v založbi Instituta za narodnostna vprašanja in Slovenske izseljenske matice.
Slovenska skupnost v Braziliji je nastala na podlagi treh valov izseljevanja iz slovenskega etničnega ozemlja v Brazilijo, podobno, kot je to značilno za vse slovenske izseljenske skupnosti. Izseljevanje je zajelo sprva zahodni rob slovenskega etničnega ozemlja, nato pa tudi Kranjsko in spodnjo Štajersko. Šlo je predvsem za kmečko prebivalstvo, ki je delalo večinoma na kavnih plantažah. O tem pripoveduje monografsko delo Neže Hlebanja, ki je izšlo v založbi Instituta za narodnostna vprašanja in Slovenske izseljenske matice.
Tokrat smo obiskali Novo Gorico in Gorico, ki sta končno uradno vstopili v težko pričakovani projekt Evropske prestolnice kulture.Kaj od nove avstrijske vlade pričakuje slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem? Slovenska gimnazija v Celovcu je priznana dvojezična izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1957. Med njenimi dijaki so mladi koroški Slovenci, nemško govoreči dijaki iz Avstrije, dijaki iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.Kako so se organizirali slovenski izseljenci v Braziliji v kulturnih in narodno podpornih društvih v vseh obdobjih nastajanja skupnosti, to je pred prvo svetovno vojno, med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi Slovenije, prinaša znanstvena monografije Neže Hlebanja.
Tokrat smo obiskali Novo Gorico in Gorico, ki sta končno uradno vstopili v težko pričakovani projekt Evropske prestolnice kulture.Kaj od nove avstrijske vlade pričakuje slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem? Slovenska gimnazija v Celovcu je priznana dvojezična izobraževalna ustanova, ustanovljena leta 1957. Med njenimi dijaki so mladi koroški Slovenci, nemško govoreči dijaki iz Avstrije, dijaki iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.Kako so se organizirali slovenski izseljenci v Braziliji v kulturnih in narodno podpornih društvih v vseh obdobjih nastajanja skupnosti, to je pred prvo svetovno vojno, med obema svetovnima vojnama, po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi Slovenije, prinaša znanstvena monografije Neže Hlebanja.
Slovenska gimnazija v Celovcu že skoraj sedemdeset let ponuja dijakom splošno gimnazijsko izobrazbo. Šola je mednarodno usmerjena, močan poudarek je na medkulturnem dialogu in spoštovanju Že skoraj trideset let imajo Kugyjeve razrede, v katerih se otroci naučijo sporazumevanja v štirih jezikih
Slovenska gimnazija v Celovcu že skoraj sedemdeset let ponuja dijakom splošno gimnazijsko izobrazbo. Šola je mednarodno usmerjena, močan poudarek je na medkulturnem dialogu in spoštovanju Že skoraj trideset let imajo Kugyjeve razrede, v katerih se otroci naučijo sporazumevanja v štirih jezikih
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem od nove avstrijske vlade pričakujejo spremembe na področju dvojezičnega šolstva in kulture. Že vrsto let si namreč prizadevajo za uvedbo rednega pouka slovenščine v Gradcu in Radgonskem kotu in za ustanovitev slovenskega kulturnega centra v Gradcu, v katerem bi prostor dobile tudi slovenske ustanove in društva v štajerski prestolnici.
Otvoritev s sloganom Gremo! Brezmejno 2025 je bila bogata: najprej je bil na vrsti uradni del z nagovori visokih političnih gostov, sledil je umetniški poklon brezmejni zgodbi. Najbolj privlačen in obiskan je bil spremljevalni dogodek s povorko, ki je združila umetnike, glasbenike in športnike iz Slovenije in Italije. Poglejmo nekaj utrinkov.
Otvoritev s sloganom Gremo! Brezmejno 2025 je bila bogata: najprej je bil na vrsti uradni del z nagovori visokih političnih gostov, sledil je umetniški poklon brezmejni zgodbi. Najbolj privlačen in obiskan je bil spremljevalni dogodek s povorko, ki je združila umetnike, glasbenike in športnike iz Slovenije in Italije. Poglejmo nekaj utrinkov.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos podelila priznanja na Tischlerjevem govorniškem natečaju za mlade. Petčlanska žirija je imela težko delo. Mladi govorci so se med šest do osem minutnimi govori izkazali tako s poznavanjem teme kot z retoričnimi spretnostmi. Govorniškega natečaja so se udeležili učenke in učenci Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu ter Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
Z razstavo in kulturnim programom bomo med Slovenci v Bruslju. Dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Bazovica z Reke je pripravila novo predstavo Žalujoči ostali. Tudi v Monoštru so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili zanimivo prireditev. Z Vero Papež Adamič, rojeno v Banjaluki, danes pa živečo v Ljubljani, bomo spregovorili o stoletnici prisotnosti Slovencev v vasi Slatina. Lea Globočnik je zmagovalka Tischlerjevega govorniškega natečaja za mlade.
Slovenska zgodba v Slatini pri Banja Luki se je začela pred sto leti. V to majhno bosansko mesto so prvi Slovenci prihajali s Primorskega konca. Pregnal jih je vzpon fašizma v Italiji.
Slovenska zgodba v Slatini pri Banja Luki se je začela pred sto leti. V to majhno bosansko mesto so prvi Slovenci prihajali s Primorskega konca. Pregnal jih je vzpon fašizma v Italiji.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Tudi rojaki in v zamejstvu in izseljenstvu so obeležili slovenski kulturni praznik. Z našo ekipo smo bili na Madžarskem. V gledališki dvorani v Monoštru sta proslavo ob Prešernovem dnevu pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava.
Dramska skupina slovenskega kulturnega društva na Reki je pred kratkim krstno uprizorila predstavo Žalujoči ostali. Člane igralske zasedbe, ki je doslej postavila na oder štiri predstave, smo obiskali med vajo v Slovenskem domu.
Dramska skupina slovenskega kulturnega društva na Reki je pred kratkim krstno uprizorila predstavo Žalujoči ostali. Člane igralske zasedbe, ki je doslej postavila na oder štiri predstave, smo obiskali med vajo v Slovenskem domu.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Pred bližnjim kulturnim praznikom so več kulturnih prireditev organizirali tudi Slovenci v Bruslju. Danes je v evropski četrti ob slovenskem spomeniku nastopila vokalna skupina Kokr´čan, daljšo prireditev pa je ob sodelovanju slovenskih otrok evropske šole in učencev slovenskega jezika pripravilo slovensko veleposlaništvo v Belgiji. V prostorih evropskega parlamenta pa so odprli razstavo portretov 10 znanih Slovencev in Slovenk.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Vsebina oddaje: - Pretekli teden so v slovitem muzeju Belvedere na Dunaju slovesno odprli izjemno likovno razstavo - 108 umetnin najpomembnejših slovenskih slikark in slikarjev iz druge polovice 19. stoletja in začetka 20.-ega je postavljenih v dialog s sočasnimi mednarodnimi deli. - Predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. - Z Jurčkom Žmaucem smo se pogovarjali o njegovem življenju, delu in povezovanju Slovencev v Clevelandu, Celovcu in v Sloveniji. - Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve dalje presega meje.
Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Slovenci na avstrijskem Koroškem so šolo, ki ponuja izobraževanje v ekonomsko-strokovni smeri, nujno potrebovali. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve presega meje.
Dvojezična trgovska akademija letos praznuje 35 let delovanja. Slovenci na avstrijskem Koroškem so šolo, ki ponuja izobraževanje v ekonomsko-strokovni smeri, nujno potrebovali. Šola je po konceptu izobraževanja edinstvena in že od ustanovitve presega meje.
Gost oddaje je nekdanji diplomat, danes pa poslovnež Jurček Žmauc. Nekaj časa je deloval na avstrijskem Koroškem v Celovcu , kot generalni konzul pa tudi v Clevelandu. Diplomatsko kariero je zamenjal za delo na področju gospodarskega sodelovanja Slovenije z Združenimi državami Amerike.
Gost oddaje je nekdanji diplomat, danes pa poslovnež Jurček Žmauc. Nekaj časa je deloval na avstrijskem Koroškem v Celovcu , kot generalni konzul pa tudi v Clevelandu. Diplomatsko kariero je zamenjal za delo na področju gospodarskega sodelovanja Slovenije z Združenimi državami Amerike.
Vodilo letošnje evropske prestolnice kulture je brezmejnost, s čimer rase tudi zavedanje, da se slovenski kulturni prostor ne konča na državni meji. Z namenom tesnejšega povezovanja so se konec preteklega leta v Novi Gorici sestali predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav ter s predstavniki iz matice odprli razpravo, s katero želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Vodilo letošnje evropske prestolnice kulture je brezmejnost, s čimer rase tudi zavedanje, da se slovenski kulturni prostor ne konča na državni meji. Z namenom tesnejšega povezovanja so se konec preteklega leta v Novi Gorici sestali predstavniki zvez slovenskih kulturnih in prosvetnih društev iz vseh štirih sosednjih držav ter s predstavniki iz matice odprli razpravo, s katero želijo spodbuditi oblikovanje državne strategije za utrjevanje skupnega slovenskega kulturnega prostora.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat podelila 46. Tischlerjevo nagrado Francu Kattingu. Pripravili Kranjec Tanja in Petra Kos Gnamuš. Marica Hartmann je že več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Pripravila Tanja Kranjec. Slovenski duhovniki na Hrvaškem v 19. in 20. stoletju. Pripravila Tjaša Lotrič. V Monoštru so se spomnili nekdanjega dopisnika RTV Slovenija iz Porabja Ernesta Ružiča. Pripravil Dušan Tomažič. Slovensko društvo Triglav, Subotica ima izredno razvejano dejavnost delovanja. Pripravil Dušan Tomažič.
V slovenskem domu Lipa v Monoštru so predstavili poshumno pesniško zbirko našega nekdanjega sodelavce, novinarja, pisatelja in pesnika Ernesta Ružiča - Odhajanja.
V slovenskem domu Lipa v Monoštru so predstavili poshumno pesniško zbirko našega nekdanjega sodelavce, novinarja, pisatelja in pesnika Ernesta Ružiča - Odhajanja.
V hrvaški Istri so imeli slovenski duhovniki v 19. in 20. stoletju pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in kulture istrskega prebivalstva. O njihovem delu in vlogi pripoveduje zbornik, ki je izšel pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana in Državnega arhiva v Pazinu.
V hrvaški Istri so imeli slovenski duhovniki v 19. in 20. stoletju pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in kulture istrskega prebivalstva. O njihovem delu in vlogi pripoveduje zbornik, ki je izšel pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana in Državnega arhiva v Pazinu.
Marica Hartmann je več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Ohranjanje slovenskega jezika in kulture je bilo za Korošico vedno izjemno pomembno. Delovala je na različnih kulturnih področjih, več desetletij pa že dela z mladimi lutkovnimi ustvarjalci in jih vodi. Njeno kulturno udejstvovanje je izjemno pomembno za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.
Marica Hartmann je več kot pol stoletja steber Slovenskega kulturnega društva Celovec. Ohranjanje slovenskega jezika in kulture je bilo za Korošico vedno izjemno pomembno. Delovala je na različnih kulturnih področjih, več desetletij pa že dela z mladimi lutkovnimi ustvarjalci in jih vodi. Njeno kulturno udejstvovanje je izjemno pomembno za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Minuli teden so v Celovcu podelili že 46. Tischlerjevo nagrado. Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tokrat nagradila Franca Kattniga za njegovo delo na založniškem in kulturnem področju. S svojimi idejami in pristopi je letošnji nagrajenec imel pomemben vpliv na razvoj koroške kulturne scene.
Tokrat smo obiskali v domači Izoli gledališko ustvarjalko Agato Tomšič, ki je svojo kariero postavila v Italiji, a nikoli pretrgala stik z rodnim okoljem. V središču Pliberka že šest desetletij stoji dom upokojencev. Za starejše in onemogle, predvsem duševno prizadete ženske, so dolga leta skrbele šolske sestre svetega Frančiška v Pliberku. Pred štirimi leti je upravljanje doma prevzela koroška Karitas. Na skrajnem vzhodnem delu Vojvodine, vsega 2 kilometra od romunske meje leži vas Gudurica. Po 2. svetovni vojni so se v to popolnoma nemško vas naselili pripadniki 22 narodnih skupnosti, danes pa jih tam živi še 16. Slovenci so številčno na tretjem mestu.
Tokrat smo obiskali v domači Izoli gledališko ustvarjalko Agato Tomšič, ki je svojo kariero postavila v Italiji, a nikoli pretrgala stik z rodnim okoljem. V središču Pliberka že šest desetletij stoji dom upokojencev. Za starejše in onemogle, predvsem duševno prizadete ženske, so dolga leta skrbele šolske sestre svetega Frančiška v Pliberku. Pred štirimi leti je upravljanje doma prevzela koroška Karitas. Na skrajnem vzhodnem delu Vojvodine, vsega 2 kilometra od romunske meje leži vas Gudurica. Po 2. svetovni vojni so se v to popolnoma nemško vas naselili pripadniki 22 narodnih skupnosti, danes pa jih tam živi še 16. Slovenci so številčno na tretjem mestu.
Na avstrijskem Koroškem dvojezični pouk očitno doživlja svojevrsten preporod. Strpnejše razmere do koroških Slovencev in slovenskega jezika so rodile večje zanimanje jezik, saj k pouku prihaja rekordno število otrok, v vseh šolah skoraj 4000 med njimi tudi neslovenskega rodu. Reportažo je pripravila Tanja Kranjec. Osrednji gost oddaje bo nekdanji sodelavec, ki je pripravil že svojo 60 dokumentarno oddajo. Zadnjo v nizu posveča brazilskemu Slovencu Bogdanu Šaleju. V predstavitvi slovenskih društev, ki delujejo v Vojvodini, se bomo tokrat spoznali s predsednikom Zoranom Jovičićem, ki vodi društvo Emona iz Rume.
Na avstrijskem Koroškem dvojezični pouk očitno doživlja svojevrsten preporod. Strpnejše razmere do koroških Slovencev in slovenskega jezika so rodile večje zanimanje jezik, saj k pouku prihaja rekordno število otrok, v vseh šolah skoraj 4000 med njimi tudi neslovenskega rodu. Reportažo je pripravila Tanja Kranjec. Osrednji gost oddaje bo nekdanji sodelavec, ki je pripravil že svojo 60 dokumentarno oddajo. Zadnjo v nizu posveča brazilskemu Slovencu Bogdanu Šaleju. V predstavitvi slovenskih društev, ki delujejo v Vojvodini, se bomo tokrat spoznali s predsednikom Zoranom Jovičićem, ki vodi društvo Emona iz Rume.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V tokratni oddaji smo pripravili zgodbo o mladinski književni reviji Galeb, ki obeležuje sedemdeset let svojega obstoja. Obiskali smo tudi najmlajše slovensko kulturno društvo Prešeren na Hrvaškem, ki štiri leta sedaj deluje v zahodnem delu Gorskega kotarja. Dokler bodo v Zagrebu slovenske besede, bo tam tudi Slovenski dom, je na slovesnosti ob 95. obletnici društva Slovenski dom Zagreb dejal njegov predsednik Darko Šonc. Najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Bosni in Hercegovini je društvo Triglav. Srečali smo se z njihovo članico Mihaelo Lunić, ki je na študiju v Ljubljani.
V tokratni oddaji smo pripravili zgodbo o mladinski književni reviji Galeb, ki obeležuje sedemdeset let svojega obstoja. Obiskali smo tudi najmlajše slovensko kulturno društvo Prešeren na Hrvaškem, ki štiri leta sedaj deluje v zahodnem delu Gorskega kotarja. Dokler bodo v Zagrebu slovenske besede, bo tam tudi Slovenski dom, je na slovesnosti ob 95. obletnici društva Slovenski dom Zagreb dejal njegov predsednik Darko Šonc. Najštevilnejše in najaktivnejše manjšinsko društvo v Bosni in Hercegovini je društvo Triglav. Srečali smo se z njihovo članico Mihaelo Lunić, ki je na študiju v Ljubljani.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Tokrat smo bili v Zagrebu, kjer že 95 let deluje Slovensko društvo Slovenski dom. Slovenska gospodarska zveza v Celovcu je lani zaznamovala 35 let neprekinjenega delovanja. Krovna organizacija gospodarstvenikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem podpira slovenske gospodarstvenike, ob tem pa spodbuja povezave in izmenjave s podjetji sosednjih držav. Številna slovenska društva, ki delujejo v tujini imajo v svojih vrstah bodisi izvrstne umetnike, raziskovalce, imajo pa tudi številne vrhunske športnike. V slovenskem društvu Cankar iz Sarajeva je skupaj s starši dejavna tudi Maša Garić. Znan je uradni program Evropske prestolnice kulture, ki bo združil moči obeh Goric. Ta bo prinesel, kot poudarjajo, kulturni razgled od Soče do Alp in Jadrana, od Mušiča in Basaglie do Ravnikarja in Gadjieva, ter se hkrati ozira v svet onkraj meja.
Tokrat smo bili v Zagrebu, kjer že 95 let deluje Slovensko društvo Slovenski dom. Slovenska gospodarska zveza v Celovcu je lani zaznamovala 35 let neprekinjenega delovanja. Krovna organizacija gospodarstvenikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem podpira slovenske gospodarstvenike, ob tem pa spodbuja povezave in izmenjave s podjetji sosednjih držav. Številna slovenska društva, ki delujejo v tujini imajo v svojih vrstah bodisi izvrstne umetnike, raziskovalce, imajo pa tudi številne vrhunske športnike. V slovenskem društvu Cankar iz Sarajeva je skupaj s starši dejavna tudi Maša Garić. Znan je uradni program Evropske prestolnice kulture, ki bo združil moči obeh Goric. Ta bo prinesel, kot poudarjajo, kulturni razgled od Soče do Alp in Jadrana, od Mušiča in Basaglie do Ravnikarja in Gadjieva, ter se hkrati ozira v svet onkraj meja.
Bili smo na kongresu narodnih skupnosti v Celovci, na tradicionalnem 25. Martinovanju v Banja Luki, srečanje učencev iz zamejskih držav je potekalo v Umagu, v Zagrebu so nam postregli tradicionalni slovenski zajtrke. Camerata Slovenica iz Sarajeva pa prihodnji konec praznuje 30 letnico delovanja in nas v oddaji vabi na svoj koncert. Vabljeni k ogledu.
Bili smo na kongresu narodnih skupnosti v Celovci, na tradicionalnem 25. Martinovanju v Banja Luki, srečanje učencev iz zamejskih držav je potekalo v Umagu, v Zagrebu so nam postregli tradicionalni slovenski zajtrke. Camerata Slovenica iz Sarajeva pa prihodnji konec praznuje 30 letnico delovanja in nas v oddaji vabi na svoj koncert. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V oddaji, namenjeni Slovencem v zamejstvu in po svetu, tokrat predstavljamo nagrajeno doktorsko disertacijo dr. Davida Hazemalija Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna. Marjan Šrimpf je ustvaril dokumentarni portret Slovenca z dvema domovinama, v katerem predstavlja znanega ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča. Slovenščina postaja čedalje zanimivejša tudi za tujce. Na podružnični osnovni šoli v Roču na Hrvaškem se otroci učijo prvih slovenskih besed. Nova predsednica Zveze Slovencev na Hrvaškem Barbara Vupora nam predstavlja del delovanja zveze in projekte, ki se jih bo lotila v svojem mandatu. Vabljeni k ogledu.
V oddaji, namenjeni Slovencem v zamejstvu in po svetu, tokrat predstavljamo nagrajeno doktorsko disertacijo dr. Davida Hazemalija Slovenski Američani, Združene države Amerike in prva svetovna vojna. Marjan Šrimpf je ustvaril dokumentarni portret Slovenca z dvema domovinama, v katerem predstavlja znanega ameriškega Slovenca Joeja Valenčiča. Slovenščina postaja čedalje zanimivejša tudi za tujce. Na podružnični osnovni šoli v Roču na Hrvaškem se otroci učijo prvih slovenskih besed. Nova predsednica Zveze Slovencev na Hrvaškem Barbara Vupora nam predstavlja del delovanja zveze in projekte, ki se jih bo lotila v svojem mandatu. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V oddaji Rojaki o zelo dejavnem Slovenskem društvu Lipa iz Prijedora v Bosni in Hercegovini. Reportažo je pripravil Dušan Tomažič. V reportaži Nataše Mihelič bomo spoznali enega vidnejših bas baritonistov na svetu argentinskega Slovenca Luko Debevca Mayerja. Za konec oddaje se odpravljamo na vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so pripravili zanimivo prireditev za otroke z naslovom »Ko zorijo jabolka«.
V oddaji Rojaki o zelo dejavnem Slovenskem društvu Lipa iz Prijedora v Bosni in Hercegovini. Reportažo je pripravil Dušan Tomažič. V reportaži Nataše Mihelič bomo spoznali enega vidnejših bas baritonistov na svetu argentinskega Slovenca Luko Debevca Mayerja. Za konec oddaje se odpravljamo na vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so pripravili zanimivo prireditev za otroke z naslovom »Ko zorijo jabolka«.