Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Črtico Pomlad je napisal mladi slovenski avtor Benjamin Fele iz Šmartna pri Litiji, ki je sicer tudi pesnik. Besedilo razkriva avtorjev izjemen občutek za opazovanje, za najmanjše vzgibe, ki niso nepomembni za to, kar se dogaja v človeku, oziroma so del celote, iz katere lahko nastane nov organizem, zgrajen iz besed. Igralec Saša Tabaković, režiserka Ana Krauthaker, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Kot ocenjuje, je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Ob tem je ponovil, da je cilj Izraela premagati palestinsko gibanje Hamas, ter izrazil prepričanje, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno območje Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je dovolila vstop v Gazo stotim tovornjakom s človekoljubno pomočjo. V enklavi sicer vlada katarstrofalno razmerje zaradi lakote in nadaljevanja silovitih izraelskih napadov.
Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je izrazil pripravljenost na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, da bi zagotovil vrnitev zajetih talcev. Kot ocenjuje, je v palestinski enklavi še živečih najmanj 20 talcev. Ob tem je ponovil, da je cilj Izraela premagati palestinsko gibanje Hamas, ter izrazil prepričanje, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno območje Gaze. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je dovolila vstop v Gazo stotim tovornjakom s človekoljubno pomočjo. V enklavi sicer vlada katarstrofalno razmerje zaradi lakote in nadaljevanja silovitih izraelskih napadov.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.
V izraelskih napadih na Gazo je bilo v zadnjem dnevu ubitih skoraj 100 ljudi, v enklavo je sicer prišlo nekaj pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne popušča pritiskom in zatrjuje, da se bo vojna nadaljevala, dokler cilji ne bodo doseženi. Kot je dejal, bo na koncu tega procesa palestinska enklava pod izraelskim vojaškim nadzorom, Hamas pa poražen. Drugi poudarki oddaje: - Vlada danes o noveli zakona o vrtcih; ta ohranja možnost povečanja števila otrok v oddelkih. - Prešernovo gledališče bo vodil dozdajšnji vršilec dolžnosti Rok Bozovičar. - Prvi finalist domačega rokometnega prvenstva Slovan, nasprotnik bo znan v soboto.
Olimpija je prvak. Radomlje je v soboto za slavje v Stožicah premagala s 5:0, svoj šesti ligaški gol v sezoni, sicer pa devetega v vseh tekmovanjih, pa je zabil Dino Kojić. 20-letnik je gost podkasta. Z Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem debatira o zeleno-beli poti do naslova, o svoji uspešni debitantski sezoni v članskem moštvu, o odgovornosti, ki jo nosi, ker nosi številko devet na hrbtu, o prihodnosti Benjamina Šeška, ki bi lahko poleti zapustil Leipzig, in tudi o tem, kako mu ulični nogomet, ki ga včasih še vedno igra na betonskem igrišču blizu doma, pomaga na zelenicah.
Olimpija je prvak. Radomlje je v soboto za slavje v Stožicah premagala s 5:0, svoj šesti ligaški gol v sezoni, sicer pa devetega v vseh tekmovanjih, pa je zabil Dino Kojić. 20-letnik je gost podkasta. Z Jožetom Pepevnikom in voditeljem Luko Petričem debatira o zeleno-beli poti do naslova, o svoji uspešni debitantski sezoni v članskem moštvu, o odgovornosti, ki jo nosi, ker nosi številko devet na hrbtu, o prihodnosti Benjamina Šeška, ki bi lahko poleti zapustil Leipzig, in tudi o tem, kako mu ulični nogomet, ki ga včasih še vedno igra na betonskem igrišču blizu doma, pomaga na zelenicah.
Preko letošnjega gesla tedna družine smo povabljeni, da v premišljujemo o majhnih korakih. Kakšna je torej družina današnjega časa? Po eni strani je še vedno izjemno visok ideal mnogim, tudi mladim. Ko jih npr. anketarji povprašajo o njihovih največjih vrednotah, ki jim želijo v življenju slediti, se na enem prvih mest vedno pojavi družina. Na drugi strani pa je tu realnost … ki jo izkušamo vsi, ki v družinah živimo; realnost, da se mnogi mladi zanjo odločajo, ko niso več tako mladi. Realnost, da mnogi, ki se odločijo, kmalu obupajo ali pa si obupano povzročajo rano za rano, travmo za travmo. Tako je moja 8-letna hči pred kratkim med hojo po cesti slučajno slišala pogovor mamice in hčerke, ki je potekal nekako takole: »Mami, kdaj se bom lahko videla z atijem?« Mama odgovori: »Ti se ne boš, jaz pa se bom jutri.« Hči vpraša: »Mami, kje?« Mama odgovori: »Na sodišču.« Hči pravi: »Kaj bosta pa delala tam«? Mama: »Malo drugače se bova pogovarjala«. Takšnim tragedijam botruje dejstvo, da k skupnemu življenju pogosto pristopamo na dva napačna načina. Ali imamo pretirano idealizirano podobo, da bi morala »mlada dva« po poroki živeti »srečno do konca svojih dni«; ali pa, če se mu približamo iz resigniranega vidika, da »tako pač je«, da se tu ne da nič narediti; da je družinsko življenje pač ena sama velika tragedija. Čemu tako velik razkorak med idealom in realnostjo? Ali se nam to ne dogaja zato, ker ne razumemo dovolj dobro, da je družina res lahko nekaj najlepšega, kar se nam v življenju zgodi – vendar pa moramo najprej vedeti tudi, da se ta dinamika dogaja med osebami, ki so v življenju grešne, ranjene? Družino vedno ustvariva dva, ki sva vsak na svoj način ranjena. Skoraj vedno tako, da najina posamična ranjenost kliče po medsebojni razrešitvi. Kar v tem tednu družine lahko storimo je, da stopimo na pot majhnih korakov. Najprej storimo korak priznanja, da tako pač je. Človek – prav vsak od nas – je ranjen. Nihče ni popoln. In ko se zavedam, da sam nisem popoln, lažje priznam, da tudi tisti drugi v družinskem odnosu ni – in nikoli ne bo – popoln. In to neham od njega pričakovati ter zahtevati. Naslednji korak je, da se zavedam, da odnos med dvema nepopolnima človekoma terja nenehno delo. Trud. Trud, ki je sicer bogato poplačan, ampak najprej je na vrsti delo. In to delo moram začeti pri sebi. Pobuda za gradnjo odnosa je na meni. Šele ko storim prvi korak, lahko pričakujem – upajmo da pozitiven – odziv žene, moža, brata, sestre, otroka. Majhen korak, ki je na vrsti zatem, pa je zavedanje, da je to počasen proces, ki ne bo dal takojšnjih rezultatov. Sploh, če smo bili doslej vajeni živeti tako, da smo si v nestvarnih pričakovanjih prizadevali rano za rano. In največji korak je, da si za te rane odpustimo. K temu nas vabi tudi papež Frančišek, ki družinam priporoča naslednje: »Zakon je dolgo potovanje, ki traja vse življenje, in vi potrebujete Jezusovo pomoč, da bi z zaupanjem potovali skupaj, da bi se sprejemali, drug drugega vsak dan, in si odpuščali vsak dan, to pa je v družinah pomembno, znati odpuščati. Vsi imamo namreč pomanjkljivosti. Vsi!” Zdaj pa nismo več pri majhnih korakih, kajne? Odpuščanje je velik korak. Prevelik, da bi ga zmogel človek sam. Zanj potrebuje Božjo moč in pomoč. Vendar pa je korak, ki ga je potrebno in vredno narediti. Zato pojdimo k Bogu po moč in pomoč in to storimo. Skoraj idealna družina čaka, da se “zgodi”. Tudi nam.
Preko letošnjega gesla tedna družine smo povabljeni, da v premišljujemo o majhnih korakih. Kakšna je torej družina današnjega časa? Po eni strani je še vedno izjemno visok ideal mnogim, tudi mladim. Ko jih npr. anketarji povprašajo o njihovih največjih vrednotah, ki jim želijo v življenju slediti, se na enem prvih mest vedno pojavi družina. Na drugi strani pa je tu realnost … ki jo izkušamo vsi, ki v družinah živimo; realnost, da se mnogi mladi zanjo odločajo, ko niso več tako mladi. Realnost, da mnogi, ki se odločijo, kmalu obupajo ali pa si obupano povzročajo rano za rano, travmo za travmo. Tako je moja 8-letna hči pred kratkim med hojo po cesti slučajno slišala pogovor mamice in hčerke, ki je potekal nekako takole: »Mami, kdaj se bom lahko videla z atijem?« Mama odgovori: »Ti se ne boš, jaz pa se bom jutri.« Hči vpraša: »Mami, kje?« Mama odgovori: »Na sodišču.« Hči pravi: »Kaj bosta pa delala tam«? Mama: »Malo drugače se bova pogovarjala«. Takšnim tragedijam botruje dejstvo, da k skupnemu življenju pogosto pristopamo na dva napačna načina. Ali imamo pretirano idealizirano podobo, da bi morala »mlada dva« po poroki živeti »srečno do konca svojih dni«; ali pa, če se mu približamo iz resigniranega vidika, da »tako pač je«, da se tu ne da nič narediti; da je družinsko življenje pač ena sama velika tragedija. Čemu tako velik razkorak med idealom in realnostjo? Ali se nam to ne dogaja zato, ker ne razumemo dovolj dobro, da je družina res lahko nekaj najlepšega, kar se nam v življenju zgodi – vendar pa moramo najprej vedeti tudi, da se ta dinamika dogaja med osebami, ki so v življenju grešne, ranjene? Družino vedno ustvariva dva, ki sva vsak na svoj način ranjena. Skoraj vedno tako, da najina posamična ranjenost kliče po medsebojni razrešitvi. Kar v tem tednu družine lahko storimo je, da stopimo na pot majhnih korakov. Najprej storimo korak priznanja, da tako pač je. Človek – prav vsak od nas – je ranjen. Nihče ni popoln. In ko se zavedam, da sam nisem popoln, lažje priznam, da tudi tisti drugi v družinskem odnosu ni – in nikoli ne bo – popoln. In to neham od njega pričakovati ter zahtevati. Naslednji korak je, da se zavedam, da odnos med dvema nepopolnima človekoma terja nenehno delo. Trud. Trud, ki je sicer bogato poplačan, ampak najprej je na vrsti delo. In to delo moram začeti pri sebi. Pobuda za gradnjo odnosa je na meni. Šele ko storim prvi korak, lahko pričakujem – upajmo da pozitiven – odziv žene, moža, brata, sestre, otroka. Majhen korak, ki je na vrsti zatem, pa je zavedanje, da je to počasen proces, ki ne bo dal takojšnjih rezultatov. Sploh, če smo bili doslej vajeni živeti tako, da smo si v nestvarnih pričakovanjih prizadevali rano za rano. In največji korak je, da si za te rane odpustimo. K temu nas vabi tudi papež Frančišek, ki družinam priporoča naslednje: »Zakon je dolgo potovanje, ki traja vse življenje, in vi potrebujete Jezusovo pomoč, da bi z zaupanjem potovali skupaj, da bi se sprejemali, drug drugega vsak dan, in si odpuščali vsak dan, to pa je v družinah pomembno, znati odpuščati. Vsi imamo namreč pomanjkljivosti. Vsi!” Zdaj pa nismo več pri majhnih korakih, kajne? Odpuščanje je velik korak. Prevelik, da bi ga zmogel človek sam. Zanj potrebuje Božjo moč in pomoč. Vendar pa je korak, ki ga je potrebno in vredno narediti. Zato pojdimo k Bogu po moč in pomoč in to storimo. Skoraj idealna družina čaka, da se “zgodi”. Tudi nam.
Hodim po gozdu in poslušam, kako se derejo srake. Srake? Ja, srake. Prav glasne so. Vendar mi danes niso nadležne. V nekem trenutku se zavem, da jih prvič v življenju poslušam z užitkom. V meni je neki nov občutek. Občutek svobode. Občutek praznine. Tiste, »ta dobre«, pozitivne izpraznjenosti, ki me spomni na besede iz Svetega pisma, kjer apostol Pavel spodbuja Galačane: »Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte spet vpreči v jarem sužnosti.« (Gal 5,1). Vprašam se: »V katere 'jarme sužnosti' pa sem najpogosteje vprežen jaz?« Ugotovim, da je to najprej jarem moje nevere, mojega nezaupanja. Ko v resnici ne verjamem, da ima Bog nadzor nad dogajanjem. In mislim, da moram vse nadzorovati sam. To je pa naporno. Zelo naporno. Zato sem to prenehal. Odločil sem se, da bom nehal skušati nadzirati prav vsako podrobnost v življenju. Nehal se bom igrati Boga. Bog je Bog, jaz pa to nisem. In je tako v redu. Da pa sem tistim srakam v gozdu z veseljem prisluhnil in občutil pristno svobodo, pa je bilo vendarle potrebno še nekaj. Prenehal sem dovoljevati, da bi se nad menoj Boga igrali drugi. Odločil sem se in izstopil iz igranja vloge »grešnega kozla«, v kateri sem se znova in znova znašel. Dokler sem bil ujet v nenehne občutke krivde; v premišljevanja, kaj vse moram še postoriti, kaj vse mi manjka, kje vse v življenju sem »sfalil«; in dokler sem dovoljeval, da mi na ta kup miselne nesnage »nalagajo« tudi drugi, nisem mogel občutiti pristne svobode. Vprežen sem bil v “jarem sužnosti”. Zdaj pa sem na drugačni poti. Gre za proces. Ni povsem preprost, pa tudi brez nevarnosti, da zaidem s prave poti, ni. Vendar pa je zame bistven. Bistven v tem, da se v neki zdravi samozavesti in v spoštljivosti, pa hkrati odločnosti učim postavljati meje; da se učim povedati sproti, kadar me kaj zmoti, in da občutka lastne vrednosti in potrditve ne iščem pri ljudeh, pač pa pri Njem, ki me je ustvaril in me poklical v bivanje in me neskončno ljubi takšnega, kakršen sem. Tako bom prispel do obljubljene dežele, dežele, v kateri lahko svobodno uživam kjer koli in me še tako glasno dretje srak ne zmoti več.
Hodim po gozdu in poslušam, kako se derejo srake. Srake? Ja, srake. Prav glasne so. Vendar mi danes niso nadležne. V nekem trenutku se zavem, da jih prvič v življenju poslušam z užitkom. V meni je neki nov občutek. Občutek svobode. Občutek praznine. Tiste, »ta dobre«, pozitivne izpraznjenosti, ki me spomni na besede iz Svetega pisma, kjer apostol Pavel spodbuja Galačane: »Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte spet vpreči v jarem sužnosti.« (Gal 5,1). Vprašam se: »V katere 'jarme sužnosti' pa sem najpogosteje vprežen jaz?« Ugotovim, da je to najprej jarem moje nevere, mojega nezaupanja. Ko v resnici ne verjamem, da ima Bog nadzor nad dogajanjem. In mislim, da moram vse nadzorovati sam. To je pa naporno. Zelo naporno. Zato sem to prenehal. Odločil sem se, da bom nehal skušati nadzirati prav vsako podrobnost v življenju. Nehal se bom igrati Boga. Bog je Bog, jaz pa to nisem. In je tako v redu. Da pa sem tistim srakam v gozdu z veseljem prisluhnil in občutil pristno svobodo, pa je bilo vendarle potrebno še nekaj. Prenehal sem dovoljevati, da bi se nad menoj Boga igrali drugi. Odločil sem se in izstopil iz igranja vloge »grešnega kozla«, v kateri sem se znova in znova znašel. Dokler sem bil ujet v nenehne občutke krivde; v premišljevanja, kaj vse moram še postoriti, kaj vse mi manjka, kje vse v življenju sem »sfalil«; in dokler sem dovoljeval, da mi na ta kup miselne nesnage »nalagajo« tudi drugi, nisem mogel občutiti pristne svobode. Vprežen sem bil v “jarem sužnosti”. Zdaj pa sem na drugačni poti. Gre za proces. Ni povsem preprost, pa tudi brez nevarnosti, da zaidem s prave poti, ni. Vendar pa je zame bistven. Bistven v tem, da se v neki zdravi samozavesti in v spoštljivosti, pa hkrati odločnosti učim postavljati meje; da se učim povedati sproti, kadar me kaj zmoti, in da občutka lastne vrednosti in potrditve ne iščem pri ljudeh, pač pa pri Njem, ki me je ustvaril in me poklical v bivanje in me neskončno ljubi takšnega, kakršen sem. Tako bom prispel do obljubljene dežele, dežele, v kateri lahko svobodno uživam kjer koli in me še tako glasno dretje srak ne zmoti več.
Po ne-tič-ne-miš zimi smo preživeli še tri mesece aprilskega vremena in ko so se pred kratkim temperature končno in zelo nenadno povzpele, se zdi, da se je ozračje prav na hitro in prav pretirano segrelo tudi v naši družini. Dijaki in večji šolarji hitijo z zaključevanjem in morda popravljanjem ocen, nekateri z maturo, študentje z izpiti, kar zelo stresno vpliva tudi na njihove starše. Starši manjših otrok skačemo s prireditve v vrtcu na zaključni nastop v šolo in morda še isti dan še v glasbeno šolo in kam drugam. Saj nam bodo še baterije na mobilnikih pregorele od silnega snemanja, kaj ne bi pregoreli mi. Hvala Bogu, da se bomo kmalu odpeljali na dopust, sicer se bo kar nam samim odpeljalo, si rečemo. Tudi ob hektičnem končevanju projektov v službi (če jo le imamo!) nas žene naprej le še predstava, kako bomo v kratkem nekje na morju ali v hribih pili kavo, čaj, ali … karkoli pač in uživali, da bo le kaj. Popolna idealizacija, torej. In je prav, da v svoji glavi malo idealiziramo. Če bi preveč razmišljali o pripravi na dopust in poti tja, bi se nam lahko še od tega zavrtelo. Prva težava je že, kam se odpraviti na dopust – saj poznamo tisti vic: Mož pravi: jaz rad hodim v hribe, žena pa na morje. Najprej se vsako leto spreva, kam bomo šli, nato vsak malo popusti in na koncu gremo na lepo na morje. Dejstvo je, da zna biti priprava na dopust dosti bolj stresna, kot smo si pripravljeni priznati v fazi idealizacije. Priložnosti za prepir je res dovolj – kot rečeno od same izbire lokacije do načina priprave. Ona bi vse natančno načrtovala, on bi že nekako; ona bi se o vsem natančno pogovorila, on bi raje vse premislil. Ko pa smo končno na poti, se gotovo spomnimo česa, kar smo pozabili doma in prepir je tu. Kaj torej storiti? Naj dopust kar odpovemo? Nikakor ne. Lahko pa se – najprej v svoji glavi in v svojem srcu – odpovemo, da mora biti vse natančno tako, kot sem si zamislil, zamislila jaz. Odpovejmo se ideji, da bo vse »v redu« šele, ko bomo na terasi letovišča srkali priljubljeno pijačo, in se zavestno odločimo, da se bomo veselili že samega procesa priprave – čeprav zna biti naporen. Prav zavestno se moramo odločiti, da bomo namesto vseh drobnih težav in nevšečnosti videli veliko sliko – imamo družino, imamo drug drugega. Darovan nam je bil mož, žena, otroci, kakršni koli že so, kakršnikoli že smo. Res je. Drug drugemu smo prvi in največji dar. To, da imamo možnost iti na dopust, je le dodaten bonus. Možje, odločimo se, da bomo letos zbrali še zadnje atome moči in potrpežljivosti in prisluhnili svojim ženam; odločimo se, da bomo z dobro voljo nalašč naredili kaj po njeno; da bomo slišali svoje otroke, ki nas želijo imeti vsaj kak trenutek zase, in da se bomo v dneh stresne priprave na dopust še posebej pripravljeni razdajati svoji družini. Žene to že tako ali tako počnejo ves čas. Pri tem so nam lahko v pomoč Jezusove besede: »Večja sreča je dajati kot prejemati.« In če se boste nato še žene znale nekoliko odpovedati svoji potrebi po popolnem nadzoru vseh podrobnosti, se bodo naše letošnje počitnice začele že doma.
Po ne-tič-ne-miš zimi smo preživeli še tri mesece aprilskega vremena in ko so se pred kratkim temperature končno in zelo nenadno povzpele, se zdi, da se je ozračje prav na hitro in prav pretirano segrelo tudi v naši družini. Dijaki in večji šolarji hitijo z zaključevanjem in morda popravljanjem ocen, nekateri z maturo, študentje z izpiti, kar zelo stresno vpliva tudi na njihove starše. Starši manjših otrok skačemo s prireditve v vrtcu na zaključni nastop v šolo in morda še isti dan še v glasbeno šolo in kam drugam. Saj nam bodo še baterije na mobilnikih pregorele od silnega snemanja, kaj ne bi pregoreli mi. Hvala Bogu, da se bomo kmalu odpeljali na dopust, sicer se bo kar nam samim odpeljalo, si rečemo. Tudi ob hektičnem končevanju projektov v službi (če jo le imamo!) nas žene naprej le še predstava, kako bomo v kratkem nekje na morju ali v hribih pili kavo, čaj, ali … karkoli pač in uživali, da bo le kaj. Popolna idealizacija, torej. In je prav, da v svoji glavi malo idealiziramo. Če bi preveč razmišljali o pripravi na dopust in poti tja, bi se nam lahko še od tega zavrtelo. Prva težava je že, kam se odpraviti na dopust – saj poznamo tisti vic: Mož pravi: jaz rad hodim v hribe, žena pa na morje. Najprej se vsako leto spreva, kam bomo šli, nato vsak malo popusti in na koncu gremo na lepo na morje. Dejstvo je, da zna biti priprava na dopust dosti bolj stresna, kot smo si pripravljeni priznati v fazi idealizacije. Priložnosti za prepir je res dovolj – kot rečeno od same izbire lokacije do načina priprave. Ona bi vse natančno načrtovala, on bi že nekako; ona bi se o vsem natančno pogovorila, on bi raje vse premislil. Ko pa smo končno na poti, se gotovo spomnimo česa, kar smo pozabili doma in prepir je tu. Kaj torej storiti? Naj dopust kar odpovemo? Nikakor ne. Lahko pa se – najprej v svoji glavi in v svojem srcu – odpovemo, da mora biti vse natančno tako, kot sem si zamislil, zamislila jaz. Odpovejmo se ideji, da bo vse »v redu« šele, ko bomo na terasi letovišča srkali priljubljeno pijačo, in se zavestno odločimo, da se bomo veselili že samega procesa priprave – čeprav zna biti naporen. Prav zavestno se moramo odločiti, da bomo namesto vseh drobnih težav in nevšečnosti videli veliko sliko – imamo družino, imamo drug drugega. Darovan nam je bil mož, žena, otroci, kakršni koli že so, kakršnikoli že smo. Res je. Drug drugemu smo prvi in največji dar. To, da imamo možnost iti na dopust, je le dodaten bonus. Možje, odločimo se, da bomo letos zbrali še zadnje atome moči in potrpežljivosti in prisluhnili svojim ženam; odločimo se, da bomo z dobro voljo nalašč naredili kaj po njeno; da bomo slišali svoje otroke, ki nas želijo imeti vsaj kak trenutek zase, in da se bomo v dneh stresne priprave na dopust še posebej pripravljeni razdajati svoji družini. Žene to že tako ali tako počnejo ves čas. Pri tem so nam lahko v pomoč Jezusove besede: »Večja sreča je dajati kot prejemati.« In če se boste nato še žene znale nekoliko odpovedati svoji potrebi po popolnem nadzoru vseh podrobnosti, se bodo naše letošnje počitnice začele že doma.
Kar ne moremo verjeti, da je leto spet naokoli, kajne? A ni bilo ravno »predvčerajšnjim« silvestrovo? Z vsakim novim letom opažam, da kvaziznanstveno dejstvo, da gre čas čedalje hitreje mimo, neizpodbitno drži. Kakorkoli, novo leto je pred vrati in spet smo se znašli v času, ko se nas skoraj polovica – 45% če smo natančni – odloča in si obljublja, da bo v novem letu to in ono spremenila. Na seznamu najpogostejših novoletnih zaobljub se na vrhu nahaja zaobljuba o izgubi teže, sledijo ji želje po večji organiziranosti; po tem, da bi v novem letu manj zapravili in več privarčevali, manj skrbeli in bolj uživali življenje; da bi prenehali kaditi, prebrali več knjig in preživeli več časa z družino. To so torej najpogostejše novoletne zaobljube. Kako pa je kaj z njihovim uresničevanjem? Statistika pravi, da velika večina ljudi zaobljub nikoli ne izpolni; to stori le 8 % ljudi, kar tretjina se jih »osuje« že v prvih štirinajstih dneh. Kaj naj torej naredimo? Predvsem svojih upov ne polagajmo v vse tisto, česar še ni in kar nam manjka! Raje se osredotočimo na vse dobro, kar že smo in kar že imamo! Danes obhajamo nedeljo sv. družine. Od predlaganih beril me je najbolj nagovorila čisto kratka misel iz 105. psalma, ki pravi: »zahvaljujte se Gospodu«! Zahvaljujte se… Zahvaljevati se… Predno zdivjamo v novo leto je prav, da se zahvalimo za tega, ki mineva. Prav je, da se spomnimo dobrot, ki smo jih v tem letu doživeli. In se zanje zahvalimo… Tudi če je bilo težko. Tudi če se zdi, da nimamo ničesar, za kar bi se bilo vredno zahvaliti. Če smo danes zjutraj lahko vstali iz postelje, če smo na toplem, če nam iz pipe teče čista, pitna voda; če imamo živo ženo, moža, otroke, starše, brate, sestre, prijatelje … če dihamo in smo živi, če smo tukaj; se imamo gotovo za kaj zahvaliti. Obenem pa je zahvaljevanje lahko naša edina novoletna zaobljuba. Odločimo se samo za eno stvar. Da bomo v prihodnje leto vgradili preprosto disciplino vsakodnevnega zahvaljevanja. Kot kristjan sem vesel, da vem, komu se zahvaljujem. Da lahko vsak dan znova rečem: »Bog, hvala za to, hvala za ono«. Poskusimo torej in se odločimo: zahvalimo se za eno; morda za tri stvari na dan. Z vsakodnevnim zahvaljevanjem se bo moj odnos v moji glavi, v moji duši, v mojem srcu začel spreminjat in skupaj z njim se bodo same od sebe – ne na silo, ampak kot naraven sad zahvaljevanja – začele spreminjat tudi moje okoliščine. Če bom tako skozi vsakodnevno disciplino zahvaljevanja spremenil svoj temeljni odnos, svojo temeljno naravnanost do sveta, s katerim se bom v tem letu srečeval, bom v tem letu naredil največ.
Kar ne moremo verjeti, da je leto spet naokoli, kajne? A ni bilo ravno »predvčerajšnjim« silvestrovo? Z vsakim novim letom opažam, da kvaziznanstveno dejstvo, da gre čas čedalje hitreje mimo, neizpodbitno drži. Kakorkoli, novo leto je pred vrati in spet smo se znašli v času, ko se nas skoraj polovica – 45% če smo natančni – odloča in si obljublja, da bo v novem letu to in ono spremenila. Na seznamu najpogostejših novoletnih zaobljub se na vrhu nahaja zaobljuba o izgubi teže, sledijo ji želje po večji organiziranosti; po tem, da bi v novem letu manj zapravili in več privarčevali, manj skrbeli in bolj uživali življenje; da bi prenehali kaditi, prebrali več knjig in preživeli več časa z družino. To so torej najpogostejše novoletne zaobljube. Kako pa je kaj z njihovim uresničevanjem? Statistika pravi, da velika večina ljudi zaobljub nikoli ne izpolni; to stori le 8 % ljudi, kar tretjina se jih »osuje« že v prvih štirinajstih dneh. Kaj naj torej naredimo? Predvsem svojih upov ne polagajmo v vse tisto, česar še ni in kar nam manjka! Raje se osredotočimo na vse dobro, kar že smo in kar že imamo! Danes obhajamo nedeljo sv. družine. Od predlaganih beril me je najbolj nagovorila čisto kratka misel iz 105. psalma, ki pravi: »zahvaljujte se Gospodu«! Zahvaljujte se… Zahvaljevati se… Predno zdivjamo v novo leto je prav, da se zahvalimo za tega, ki mineva. Prav je, da se spomnimo dobrot, ki smo jih v tem letu doživeli. In se zanje zahvalimo… Tudi če je bilo težko. Tudi če se zdi, da nimamo ničesar, za kar bi se bilo vredno zahvaliti. Če smo danes zjutraj lahko vstali iz postelje, če smo na toplem, če nam iz pipe teče čista, pitna voda; če imamo živo ženo, moža, otroke, starše, brate, sestre, prijatelje … če dihamo in smo živi, če smo tukaj; se imamo gotovo za kaj zahvaliti. Obenem pa je zahvaljevanje lahko naša edina novoletna zaobljuba. Odločimo se samo za eno stvar. Da bomo v prihodnje leto vgradili preprosto disciplino vsakodnevnega zahvaljevanja. Kot kristjan sem vesel, da vem, komu se zahvaljujem. Da lahko vsak dan znova rečem: »Bog, hvala za to, hvala za ono«. Poskusimo torej in se odločimo: zahvalimo se za eno; morda za tri stvari na dan. Z vsakodnevnim zahvaljevanjem se bo moj odnos v moji glavi, v moji duši, v mojem srcu začel spreminjat in skupaj z njim se bodo same od sebe – ne na silo, ampak kot naraven sad zahvaljevanja – začele spreminjat tudi moje okoliščine. Če bom tako skozi vsakodnevno disciplino zahvaljevanja spremenil svoj temeljni odnos, svojo temeljno naravnanost do sveta, s katerim se bom v tem letu srečeval, bom v tem letu naredil največ.
Vsakič, ko se usedem v prijateljevega rdečega Passata se mi pogled ustavi na lističu, pritrjenem na armaturni plošči. Odlomek, ki je na njem zapisan, se glasi takole: »Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni!« In na koncu doda: »Pri vas naj se vse dela iz ljubezni«. Gre za dva tisoč let star tekst iz Pavlovega pisma Korinčanom, ki pa je za nas, moške, še kako aktualen tudi danes. Živimo v času, ko so, kot pravi gospa Milena Miklavčič, »postavni, mišičasti in bojeviti Črtomirji iz Krsta pri Savici čez noč izginili, idealni moški pa je postal le še ljubeč, prijazen in pomehkužen kimavček, ki kuha, pere, šiva, pazi na otroke in ne jamra.« Do neke mere je to gotovo res in prijatelj z rdečim Passatom pravi, da si mora, če želi v današnjem času ostati buden, trden, možat, močan in obenem ljubeč varuh svoje družine, Pavlovo navodilo prebrati prav vsako jutro, ko sede v avto. Danes praznujemo »Jožefovo« - praznik, ko se spominjamo enega takega varuha družine. Čeprav gre za »sveto družino« so bile okoliščine, s katerimi se je ta možakar tedaj srečeval, vse prej kot »svete«. S svojo zaročenko namreč še nikoli nista »prišla skupaj«, kot sočno pravi Sveto pismo, ona pa je bila kljub temu noseča. Možje, pomislimo za trenutek, kaj to pomeni… Norme tedanje družbe bi od Jožefa zahtevale, da bi zaročenko Marijo najmanj na skrivaj odslovil. To bi storil kot pravičen mož. Povsem upravičeno bi jo izpostavil tudi javnemu zasramovanju; morda celo kamenjanju, kot je zahtevala Mojzesova postava. On pa je bil poslušen nekemu drugemu glasu. Glasu angela, ki se mu je prikazal v sanjah. Jožef je kot pravi moški, znal s svojimi dejanji kljubovati družbenim normam svojega časa, predvsem pa lastnemu strahu pred nečim novim in negotovim. Če se navežem na uvodni odlomek – bil je močan in možat, pa vendar ne na mačističen način. Ta možatost je prišla prav iz njegove sposobnosti, da »vse dela iz ljubezni«. Bil je sposoben prisluhniti notranjemu glasu, intuiciji – ki jo imamo običajno bolj za žensko vrlino - , skozi katero mu je spregovoril Bog in se odreči lastnemu udobju. Kmalu za tem je intuiciji prisluhnil še drugič in pravočasno organiziral pobeg ogrožene družine v Egipt, da bi zavaroval komaj rojeno dete. Kot oče, kot varuh, je zavaroval življenje. Čeprav je bilo Jožefovo življenje skrito – še celo Sveto pismo ne omenja niti ene njegove besede - je s svojimi dejanji in zgledom vzgojil Nekoga, ki je spremenil svet. Možje, očetje; današnje Jožefovo je tudi za nas nova priložnost, da si tudi v današnjem času dovolimo biti pravi moški; dovolimo si biti varuhi, ki smo se pripravljeni odpovedati sebi in se za svojo družino budno, možato, trdno, pa tudi v prisluškovanju Božjemu glasu ljubezni, zavzemamo in borimo.
Vsakič, ko se usedem v prijateljevega rdečega Passata se mi pogled ustavi na lističu, pritrjenem na armaturni plošči. Odlomek, ki je na njem zapisan, se glasi takole: »Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni!« In na koncu doda: »Pri vas naj se vse dela iz ljubezni«. Gre za dva tisoč let star tekst iz Pavlovega pisma Korinčanom, ki pa je za nas, moške, še kako aktualen tudi danes. Živimo v času, ko so, kot pravi gospa Milena Miklavčič, »postavni, mišičasti in bojeviti Črtomirji iz Krsta pri Savici čez noč izginili, idealni moški pa je postal le še ljubeč, prijazen in pomehkužen kimavček, ki kuha, pere, šiva, pazi na otroke in ne jamra.« Do neke mere je to gotovo res in prijatelj z rdečim Passatom pravi, da si mora, če želi v današnjem času ostati buden, trden, možat, močan in obenem ljubeč varuh svoje družine, Pavlovo navodilo prebrati prav vsako jutro, ko sede v avto. Danes praznujemo »Jožefovo« - praznik, ko se spominjamo enega takega varuha družine. Čeprav gre za »sveto družino« so bile okoliščine, s katerimi se je ta možakar tedaj srečeval, vse prej kot »svete«. S svojo zaročenko namreč še nikoli nista »prišla skupaj«, kot sočno pravi Sveto pismo, ona pa je bila kljub temu noseča. Možje, pomislimo za trenutek, kaj to pomeni… Norme tedanje družbe bi od Jožefa zahtevale, da bi zaročenko Marijo najmanj na skrivaj odslovil. To bi storil kot pravičen mož. Povsem upravičeno bi jo izpostavil tudi javnemu zasramovanju; morda celo kamenjanju, kot je zahtevala Mojzesova postava. On pa je bil poslušen nekemu drugemu glasu. Glasu angela, ki se mu je prikazal v sanjah. Jožef je kot pravi moški, znal s svojimi dejanji kljubovati družbenim normam svojega časa, predvsem pa lastnemu strahu pred nečim novim in negotovim. Če se navežem na uvodni odlomek – bil je močan in možat, pa vendar ne na mačističen način. Ta možatost je prišla prav iz njegove sposobnosti, da »vse dela iz ljubezni«. Bil je sposoben prisluhniti notranjemu glasu, intuiciji – ki jo imamo običajno bolj za žensko vrlino - , skozi katero mu je spregovoril Bog in se odreči lastnemu udobju. Kmalu za tem je intuiciji prisluhnil še drugič in pravočasno organiziral pobeg ogrožene družine v Egipt, da bi zavaroval komaj rojeno dete. Kot oče, kot varuh, je zavaroval življenje. Čeprav je bilo Jožefovo življenje skrito – še celo Sveto pismo ne omenja niti ene njegove besede - je s svojimi dejanji in zgledom vzgojil Nekoga, ki je spremenil svet. Možje, očetje; današnje Jožefovo je tudi za nas nova priložnost, da si tudi v današnjem času dovolimo biti pravi moški; dovolimo si biti varuhi, ki smo se pripravljeni odpovedati sebi in se za svojo družino budno, možato, trdno, pa tudi v prisluškovanju Božjemu glasu ljubezni, zavzemamo in borimo.
V mestu Aurora v zvezni državi Kolorado v ZDA je nekega večera pred petimi leti poblazneli strelec vstopil v neko kinodvorano. Začel je brezglavo streljati in padlo je 12 ljudi med katerimi je bilo več fantov, saj so ti s svojimi telesi zaščitili svoja dekleta. Dogodek se sicer ni zgodil na Valentinovo je pa bilo to pravo junaštvo, ki presega zgolj zaljubljenost – šlo je za pristno ljubezen. Na današnji praznik se tako lahko vprašamo – kaj je zaljubljenost in kaj ljubezen? Slovar slovenskega knjižnega jezika zaljubljenost opiše kot »priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom«; medicina pravi, da gre za čas neuravnovešenosti hormonov; psihologija pa da gre pri zaljubljenosti bolj kot za odnos z ljubljeno osebo za odnos s samim seboj in za projekcijo idealov na nekoga drugega. Pa vendar – čeprav je zaljubljenost slepa, je tudi lepa, saj je prav ona tista, ki nas »spravi skupaj«, ki skrbi za nadaljevanje človeške rase; zaljubljenost je čas, ko se počutimo kot v raju. Težava je v tem, da čas zaljubljenosti neizogibno mine – strokovnjaki pravijo da običajno v letu in pol do najkasneje treh letih. Vendar danes živimo v času, ko v popularni kulturi tudi beseda ljubezen označuje le še to romantično stanje zaljubljenosti. Zato marsikdo živi v nenehnem iskanju tega občutka zaljubljenosti z nenehnim menjavanjem zvez. Tako pa nikoli ne najde pristne sreče, ki jo v življenje prinese globok odnos, ki lahko nastane, ko se zaljubljenost spremeni v ljubezen. Vendar če mislimo, da bo tak odnos pristne ljubezni nastal sam od sebe in brez truda, smo v težavah. Globok odnos podarjajoče ljubezni je namreč rezultat vseživljenjskega dela. Kot moža me zelo nagovarja vabilo apostola Pavla v pismu Efežanom, ko pravi, naj za svojo ženo »dam samega sebe« (Ef 5,25); naj torej ne bom egoist ampak naj v življenju najprej pomislim nanjo. Naj bom dan za dnem zanjo pripravljen »umirati« svoji sebičnosti, svoji coni udobja, svoji nezainteresiranosti. Tako lahko valentinovo tudi nam, možem, ki smo začetno stanje zaljubljenosti že »preboleli« ponudi priložnost, da začnemo na svojem odnosu z ljubljeno osebo delat na novo. Čeprav nam gre morda njegova »pocukranost« in skomercializiranost še tako na živce lahko danes kupimo tisto rožo ali kakšno drugo malenkost; predvsem pa si za svojo ljubljeno osebo vzemimo čas in jo peljimo na kak romantičen sprehod ali morda večerjo. Dajmo ji vedeti, da smo veseli, da si lahko z njo delimo življenje. Jutri in vse prihodnje dni pa delajmo naprej – borimo se za svojo lepotico. Vrnimo se iz naših lokalov, hobijev, internetnih zablod, pretiranih športanj in vseh drugih naših odhajanj. Vrnimo se nazaj k njej in nehajmo iskati stanje zaljubljenosti drugod – tako bo najino »valentinovo« trajalo vse dni najine skupne poti skozi življenje.
V mestu Aurora v zvezni državi Kolorado v ZDA je nekega večera pred petimi leti poblazneli strelec vstopil v neko kinodvorano. Začel je brezglavo streljati in padlo je 12 ljudi med katerimi je bilo več fantov, saj so ti s svojimi telesi zaščitili svoja dekleta. Dogodek se sicer ni zgodil na Valentinovo je pa bilo to pravo junaštvo, ki presega zgolj zaljubljenost – šlo je za pristno ljubezen. Na današnji praznik se tako lahko vprašamo – kaj je zaljubljenost in kaj ljubezen? Slovar slovenskega knjižnega jezika zaljubljenost opiše kot »priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom«; medicina pravi, da gre za čas neuravnovešenosti hormonov; psihologija pa da gre pri zaljubljenosti bolj kot za odnos z ljubljeno osebo za odnos s samim seboj in za projekcijo idealov na nekoga drugega. Pa vendar – čeprav je zaljubljenost slepa, je tudi lepa, saj je prav ona tista, ki nas »spravi skupaj«, ki skrbi za nadaljevanje človeške rase; zaljubljenost je čas, ko se počutimo kot v raju. Težava je v tem, da čas zaljubljenosti neizogibno mine – strokovnjaki pravijo da običajno v letu in pol do najkasneje treh letih. Vendar danes živimo v času, ko v popularni kulturi tudi beseda ljubezen označuje le še to romantično stanje zaljubljenosti. Zato marsikdo živi v nenehnem iskanju tega občutka zaljubljenosti z nenehnim menjavanjem zvez. Tako pa nikoli ne najde pristne sreče, ki jo v življenje prinese globok odnos, ki lahko nastane, ko se zaljubljenost spremeni v ljubezen. Vendar če mislimo, da bo tak odnos pristne ljubezni nastal sam od sebe in brez truda, smo v težavah. Globok odnos podarjajoče ljubezni je namreč rezultat vseživljenjskega dela. Kot moža me zelo nagovarja vabilo apostola Pavla v pismu Efežanom, ko pravi, naj za svojo ženo »dam samega sebe« (Ef 5,25); naj torej ne bom egoist ampak naj v življenju najprej pomislim nanjo. Naj bom dan za dnem zanjo pripravljen »umirati« svoji sebičnosti, svoji coni udobja, svoji nezainteresiranosti. Tako lahko valentinovo tudi nam, možem, ki smo začetno stanje zaljubljenosti že »preboleli« ponudi priložnost, da začnemo na svojem odnosu z ljubljeno osebo delat na novo. Čeprav nam gre morda njegova »pocukranost« in skomercializiranost še tako na živce lahko danes kupimo tisto rožo ali kakšno drugo malenkost; predvsem pa si za svojo ljubljeno osebo vzemimo čas in jo peljimo na kak romantičen sprehod ali morda večerjo. Dajmo ji vedeti, da smo veseli, da si lahko z njo delimo življenje. Jutri in vse prihodnje dni pa delajmo naprej – borimo se za svojo lepotico. Vrnimo se iz naših lokalov, hobijev, internetnih zablod, pretiranih športanj in vseh drugih naših odhajanj. Vrnimo se nazaj k njej in nehajmo iskati stanje zaljubljenosti drugod – tako bo najino »valentinovo« trajalo vse dni najine skupne poti skozi življenje.
Taborjenje je bilo zabavno, imeli smo dovolj časa zase, za stare prijatelje in tudi za spoznavanje novih … Potem pa je napočil dan odhoda. Z ženo sva rekla, da se bomo domov odpravili »proti večeru«. Že slutite težave? Jaz jih takrat še nisem. Ves dan smo zares uživali, sin prijateljev, s katerimi smo bili skupaj, je praznoval 10. rojstni dan, pospravili smo dovolj hitro in bili kmalu pripravljeni na odhod. Nekako ob 5-ih popoldne sva z ženo sedla na skale in opazovala izjemno veščega srfarja, ki je v močnem vetru »šibal« po vodi sem in tja. In mi je tako, mimogrede, namignila: »Veš, meni se zdi, da je proti večeru že zdaj …« Ne vem, zakaj, ampak tisti hip njenega namiga nisem opazil. Oziroma: vem, zakaj. V glavi sem si zamislil, da se želim še zadnjič na hitro vreči v morje. Ker številna otročad veliko raje sledi očetovemu zgledu v nekaterih primerih kot v drugih, to pomeni, da se v morje ne bo vrgel samo očka, pač pa tudi otroci. Čas pa bo nezadržno mineval. In tako je bilo tudi tokrat. Dokler ni – nekako ob sedmih – ženi zavrelo. Vpričo prijateljev mi je jasno (in glasno) povedala, da je mislila, da bomo ob tem času že zdavnaj na poti, da sem sebičen, ker sem s svojim kopanjem vso družbo »potegnil« v to, in kar je še podobnega. Ogorčeno sem se odzval in prepir je bil tu. Ko smo se okoli osmih – zame je bilo takrat »proti večeru«– odpravili na pot, sva se v avtu lahko v miru pogovorila o tem, kaj se nama je zgodilo. Ugotovila sva, da takrat, ko je bil čas za to, nisva dovolj jasno izrazila svojih pričakovanj. Ugotovila sva tudi, da sva imela za svoje različne predstave oba dovolj dobre razloge, ki pa jih v navalu jeze nisva znala navesti. Njo je skrbelo, da bom, če bomo šli prepozno na pot, med vožnjo postal zaspan. Jaz sem se hotel izogniti vročini in gneči na cesti, poleg tega sem želel, da otroci med vožnjo zaspijo. Ampak tega prej, med prepirom, nisem znal razložiti. Razumen pogovor je prišel na vrsto šele pozneje. V celotnem procesu sva torej oba naredila kar nekaj napak. Napak, ki jih bova skušala prihodnjič popraviti: pravočasno se bova pogovorila o tem, kakšna konkretno so najina pričakovanja, pri tem bo morala žena jasneje in natančneje povedati, kaj pričakuje, pa tudi sam bom moral konkretneje ubesediti razloge za svojo odločitev in se dogovorjenega tudi držati. Vendar pa je daleč najpomembnejše to, da zaradi takega (ali podobnega) prepira ne zapadeva v malodušje. Prav lahko bi se nama prikradla misel: »Glej, še po tako lepem dopustu se tako grdo skregava – ali sva sploh za skupaj?!« Sva. Za to sva se konec koncev tudi odločila, ko sva se pred Bogom in pričami odločila za to, da bova ostala skupaj »v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju«. Zdaj gre le še za to, da si ne misliva, da »taka pač sva« in da se »tu ne da nič storiti«, pač pa se zavedava, da se lahko spremeniva in da se sčasoma tudi bova, če si bova prizadevala za to. Dober odnos ne nastane sam od sebe. Dober odnos se zgradi.
Taborjenje je bilo zabavno, imeli smo dovolj časa zase, za stare prijatelje in tudi za spoznavanje novih … Potem pa je napočil dan odhoda. Z ženo sva rekla, da se bomo domov odpravili »proti večeru«. Že slutite težave? Jaz jih takrat še nisem. Ves dan smo zares uživali, sin prijateljev, s katerimi smo bili skupaj, je praznoval 10. rojstni dan, pospravili smo dovolj hitro in bili kmalu pripravljeni na odhod. Nekako ob 5-ih popoldne sva z ženo sedla na skale in opazovala izjemno veščega srfarja, ki je v močnem vetru »šibal« po vodi sem in tja. In mi je tako, mimogrede, namignila: »Veš, meni se zdi, da je proti večeru že zdaj …« Ne vem, zakaj, ampak tisti hip njenega namiga nisem opazil. Oziroma: vem, zakaj. V glavi sem si zamislil, da se želim še zadnjič na hitro vreči v morje. Ker številna otročad veliko raje sledi očetovemu zgledu v nekaterih primerih kot v drugih, to pomeni, da se v morje ne bo vrgel samo očka, pač pa tudi otroci. Čas pa bo nezadržno mineval. In tako je bilo tudi tokrat. Dokler ni – nekako ob sedmih – ženi zavrelo. Vpričo prijateljev mi je jasno (in glasno) povedala, da je mislila, da bomo ob tem času že zdavnaj na poti, da sem sebičen, ker sem s svojim kopanjem vso družbo »potegnil« v to, in kar je še podobnega. Ogorčeno sem se odzval in prepir je bil tu. Ko smo se okoli osmih – zame je bilo takrat »proti večeru«– odpravili na pot, sva se v avtu lahko v miru pogovorila o tem, kaj se nama je zgodilo. Ugotovila sva, da takrat, ko je bil čas za to, nisva dovolj jasno izrazila svojih pričakovanj. Ugotovila sva tudi, da sva imela za svoje različne predstave oba dovolj dobre razloge, ki pa jih v navalu jeze nisva znala navesti. Njo je skrbelo, da bom, če bomo šli prepozno na pot, med vožnjo postal zaspan. Jaz sem se hotel izogniti vročini in gneči na cesti, poleg tega sem želel, da otroci med vožnjo zaspijo. Ampak tega prej, med prepirom, nisem znal razložiti. Razumen pogovor je prišel na vrsto šele pozneje. V celotnem procesu sva torej oba naredila kar nekaj napak. Napak, ki jih bova skušala prihodnjič popraviti: pravočasno se bova pogovorila o tem, kakšna konkretno so najina pričakovanja, pri tem bo morala žena jasneje in natančneje povedati, kaj pričakuje, pa tudi sam bom moral konkretneje ubesediti razloge za svojo odločitev in se dogovorjenega tudi držati. Vendar pa je daleč najpomembnejše to, da zaradi takega (ali podobnega) prepira ne zapadeva v malodušje. Prav lahko bi se nama prikradla misel: »Glej, še po tako lepem dopustu se tako grdo skregava – ali sva sploh za skupaj?!« Sva. Za to sva se konec koncev tudi odločila, ko sva se pred Bogom in pričami odločila za to, da bova ostala skupaj »v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju«. Zdaj gre le še za to, da si ne misliva, da »taka pač sva« in da se »tu ne da nič storiti«, pač pa se zavedava, da se lahko spremeniva in da se sčasoma tudi bova, če si bova prizadevala za to. Dober odnos ne nastane sam od sebe. Dober odnos se zgradi.
Kanuist Benjamin Savšek je v finalu olimpijskega slaloma na divjih vodah ostal brez medalje. Olimpijski prvak iz Tokia in aktualni svetovni prvak je sicer finalno vožnjo odpeljal zelo dobro, a so mu sodniki prisodili 50 sekund kazni zaradi namernega odrivanja vrat. Druge teme: - Washington podpira morebiten povračilni napad Izraela na Hezbolah - Pred celovito sanacijo po poplavah številne ovire; kritična območja znova prizadeta - Regulirane cene pogonskih goriv ostajajo nespremenjene.
Kanuist Benjamin Savšek je v finalu olimpijskega slaloma na divjih vodah ostal brez medalje. Olimpijski prvak iz Tokia in aktualni svetovni prvak je sicer finalno vožnjo odpeljal zelo dobro, a so mu sodniki prisodili 50 sekund kazni zaradi namernega odrivanja vrat. Druge teme: - Washington podpira morebiten povračilni napad Izraela na Hezbolah - Pred celovito sanacijo po poplavah številne ovire; kritična območja znova prizadeta - Regulirane cene pogonskih goriv ostajajo nespremenjene.
Spomnim se nekega pogovora z meni zelo ljubo osebo, ki je nekakšna »večna« iskalka na duhovnem področju. Po dolgi debati o temeljnih življenjskih vprašanjih mi je naposled rekla: »Ali ni vendar smisel življenja v tem, da iščemo Boga?« Na njeno nekoliko retorično vprašanje v tistem trenutku nisem znal odgovoriti. Živo pa se spomnim, kako se mi je kmalu za tem v Svetem pismu odprl odlomek, ki ga bomo pri mašah danes prebirali Katoličani po vsem svetu. Gre za začetek Jezusove poslovilne molitve na večer pred usmrtitvijo na križu. Običajno imamo človekove zadnje besede pred slovesom – sploh če gre za človeka tik pred smrtjo – za svete besede. In tudi Jezus svojim učencem v zadnjih trenutkih pred slovesom razodene nič več in nič manj kot smisel življenja. Takole pravi v svoji molitvi k nebeškemu Očetu: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« Ko sem pred dvajsetimi leti srečal svoje – zdaj že - nekdanje dekle, ki je danes moja žena, mi je takoj postalo jasno, da ne želim več iskati osebe, s katero bom delil življenje. To čudovito dekle je že stalo pred menoj. Od tistega trenutka naprej sem si jo želel samo še bolj in bolj spoznavati. In tudi z Bogom je enako! Jaz ne želim vse življenje iskati Boga. Ne, on, edini resnični Bog, kot pravi Jezus – torej Stvarnik vsega – tudi mene - se mi - nam - je že dal najti in želi, da z njim vstopimo v novo, osebno kvaliteto odnosa – odnosa, v katerem ga bomo vedno bolj in bolj spoznavali. Vendar; kaj je Jezus mislil s tem »večnim življenjem«, ki ga je omenjal? On ni govoril o »plavanju nad oblaki« v nekih eteričnih nebesih. Ne, on je govoril o »večnem življenju« - torej življenju, ki je v stiku z večnostjo – že tu, na tej zemlji. Gre za življenje, ki se ne zadovolji s tistim klasičnim »nekaj višjega že mora biti«. Gre za življenje, kjer moja želja po presežnem končno najde svojo uresničitev in pomiritev. Kot človek sem namreč ustvarjen s to z željo po presežnem, ki je ne more dokončno zadovoljiti noben drug odnos na tem svetu – še celo moj odnos z mojo ženo ne. Sploh pa je ne more zadovoljiti nobena materialna dobrina, nobena stvar. Saj vemo, da so že Rolling Stonesi prepevali: »I can't get no satisfaction«… Nič, prav nič; razen življenje, v katerem vedno bolj spoznavam svojega Stvarnika kot prijatelja, pri katerem dobim tolažbo, spodbudo, sprejetost in navdih – edino to je tisto, kar zadovolji to temeljno hrepenenje v meni. Ali kot je že v 5. stoletju zapisal sv. Avguštin: »Zase si nas ustvaril, o Bog in nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v tebi«.
Spomnim se nekega pogovora z meni zelo ljubo osebo, ki je nekakšna »večna« iskalka na duhovnem področju. Po dolgi debati o temeljnih življenjskih vprašanjih mi je naposled rekla: »Ali ni vendar smisel življenja v tem, da iščemo Boga?« Na njeno nekoliko retorično vprašanje v tistem trenutku nisem znal odgovoriti. Živo pa se spomnim, kako se mi je kmalu za tem v Svetem pismu odprl odlomek, ki ga bomo pri mašah danes prebirali Katoličani po vsem svetu. Gre za začetek Jezusove poslovilne molitve na večer pred usmrtitvijo na križu. Običajno imamo človekove zadnje besede pred slovesom – sploh če gre za človeka tik pred smrtjo – za svete besede. In tudi Jezus svojim učencem v zadnjih trenutkih pred slovesom razodene nič več in nič manj kot smisel življenja. Takole pravi v svoji molitvi k nebeškemu Očetu: »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« Ko sem pred dvajsetimi leti srečal svoje – zdaj že - nekdanje dekle, ki je danes moja žena, mi je takoj postalo jasno, da ne želim več iskati osebe, s katero bom delil življenje. To čudovito dekle je že stalo pred menoj. Od tistega trenutka naprej sem si jo želel samo še bolj in bolj spoznavati. In tudi z Bogom je enako! Jaz ne želim vse življenje iskati Boga. Ne, on, edini resnični Bog, kot pravi Jezus – torej Stvarnik vsega – tudi mene - se mi - nam - je že dal najti in želi, da z njim vstopimo v novo, osebno kvaliteto odnosa – odnosa, v katerem ga bomo vedno bolj in bolj spoznavali. Vendar; kaj je Jezus mislil s tem »večnim življenjem«, ki ga je omenjal? On ni govoril o »plavanju nad oblaki« v nekih eteričnih nebesih. Ne, on je govoril o »večnem življenju« - torej življenju, ki je v stiku z večnostjo – že tu, na tej zemlji. Gre za življenje, ki se ne zadovolji s tistim klasičnim »nekaj višjega že mora biti«. Gre za življenje, kjer moja želja po presežnem končno najde svojo uresničitev in pomiritev. Kot človek sem namreč ustvarjen s to z željo po presežnem, ki je ne more dokončno zadovoljiti noben drug odnos na tem svetu – še celo moj odnos z mojo ženo ne. Sploh pa je ne more zadovoljiti nobena materialna dobrina, nobena stvar. Saj vemo, da so že Rolling Stonesi prepevali: »I can't get no satisfaction«… Nič, prav nič; razen življenje, v katerem vedno bolj spoznavam svojega Stvarnika kot prijatelja, pri katerem dobim tolažbo, spodbudo, sprejetost in navdih – edino to je tisto, kar zadovolji to temeljno hrepenenje v meni. Ali kot je že v 5. stoletju zapisal sv. Avguštin: »Zase si nas ustvaril, o Bog in nemirno je naše srce, dokler se ne umiri v tebi«.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Pomembna zmaga za slovensko reprezentanco v Stožicah. Ne le, ker je obstala na drugi ravni lige narodov in bo tretjič zapored igrala v ligi B, ampak predvsem, ker si je s tem povrnila samozavest. Jeseni v skupinskem delu ni navdušila, proti Slovaški pa je, predvsem po zaslugi borbene predstave v Stožicah. Bila je čvrsta in igriva, ekipa je bila homogena, za pomemben doprinos pa so znova poskrbeli nosilci. Jan Oblak je spet pokazal, zakaj je eden najboljših vratarjev na svetu, Jaka Bijol in Vanja Drkušić sta bila čvrsta na sredini zadnje vrste, Benjamin Šeško si je priigral vrsto zglednih priložnosti, mož odločitve pa povratnik, sicer strelec edinega gola Adam Gnezda Čerin. O igri, o ključnih igralcev, o temelju, ki si ga je Slovenija pripravila za nadaljevanje leta in tudi o postavitvi z zgolj enim napadalcem, s katerim je Slovenija manj predvidljiva, debatirajo dolgoletni branilec v slovenski prvi ligi Denis Šme ter iz valovske reporterske ekipe Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič.
Pomembna zmaga za slovensko reprezentanco v Stožicah. Ne le, ker je obstala na drugi ravni lige narodov in bo tretjič zapored igrala v ligi B, ampak predvsem, ker si je s tem povrnila samozavest. Jeseni v skupinskem delu ni navdušila, proti Slovaški pa je, predvsem po zaslugi borbene predstave v Stožicah. Bila je čvrsta in igriva, ekipa je bila homogena, za pomemben doprinos pa so znova poskrbeli nosilci. Jan Oblak je spet pokazal, zakaj je eden najboljših vratarjev na svetu, Jaka Bijol in Vanja Drkušić sta bila čvrsta na sredini zadnje vrste, Benjamin Šeško si je priigral vrsto zglednih priložnosti, mož odločitve pa povratnik, sicer strelec edinega gola Adam Gnezda Čerin. O igri, o ključnih igralcev, o temelju, ki si ga je Slovenija pripravila za nadaljevanje leta in tudi o postavitvi z zgolj enim napadalcem, s katerim je Slovenija manj predvidljiva, debatirajo dolgoletni branilec v slovenski prvi ligi Denis Šme ter iz valovske reporterske ekipe Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič.
Palestinsko gibanje Hamas je danes iz Gaze izpustilo šest izraelskih talcev in jih predalo Izraelu. Ta naj bi v zameno iz zaporov izpustil 602 palestinska zapornika, a je Tel Aviv predvideno izpustitev zakasnil. Več virov poroča, da bi lahko izraelske oblasti Palestince izpustile šele po varnostnih posvetovanjih, ki jih je za zvečer sklical izraelski premier Benjamin Netanjahu. Šesterica izraelskih talcev, ki jih je izpustil Hamas, naj bi sicer predstavljala zadnjo skupino živih izraelskih ujetnikov, ki jih je Hamas pripravljen predati Izraelu v okviru prve, šest tednov trajajoče faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi.
Palestinsko gibanje Hamas je danes iz Gaze izpustilo šest izraelskih talcev in jih predalo Izraelu. Ta naj bi v zameno iz zaporov izpustil 602 palestinska zapornika, a je Tel Aviv predvideno izpustitev zakasnil. Več virov poroča, da bi lahko izraelske oblasti Palestince izpustile šele po varnostnih posvetovanjih, ki jih je za zvečer sklical izraelski premier Benjamin Netanjahu. Šesterica izraelskih talcev, ki jih je izpustil Hamas, naj bi sicer predstavljala zadnjo skupino živih izraelskih ujetnikov, ki jih je Hamas pripravljen predati Izraelu v okviru prve, šest tednov trajajoče faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi.
V Gazi je minila ena najbolj krvavih noči ne le od začetka premirja med Izraelom in Hamasom 19-ega januarja pač pa tudi od začetka vojne 7-ega oktobra 2023. V izraelskih napadih je bilo davi ubitih najmanj 232 ljudi, med njimi več otrok, navajajo palestinske zdravstvene oblasti. O napadih poročajo iz celotne enklave, med drugim iz mesta Gaza, Deir al-Balaha, Han Junisa in Rafe.Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je vojski naročil, naj odločno ukrepa proti Hamasu, češ da ta ni izpustili izraelskih talcev in je zavrnil predloge ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa. Po navedbah izraelske vojske bodo ofenzivo nadaljevali, dokler bo to potrebno in jo tudi razširili ne le zgolj na zračne operacije. O streljanju izraelskih tankov na jugu enklave sicer že poroča katarska Al Džazira. Hamas je v odzivu na napade dejal, da je Izrael enostransko prekinil sporazum o premirju v Gazi. V oddaji tudi: - O morebitnem premirju v Ukrajini bosta danes govorila ameriški in ruski predsednik. - Po koalicijskem vrhu zadžanost glede oboroževanja. - V Mežiški dolini uredili že četrti medgeneracijski center.
V Gazi je minila ena najbolj krvavih noči ne le od začetka premirja med Izraelom in Hamasom 19-ega januarja pač pa tudi od začetka vojne 7-ega oktobra 2023. V izraelskih napadih je bilo davi ubitih najmanj 232 ljudi, med njimi več otrok, navajajo palestinske zdravstvene oblasti. O napadih poročajo iz celotne enklave, med drugim iz mesta Gaza, Deir al-Balaha, Han Junisa in Rafe.Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je vojski naročil, naj odločno ukrepa proti Hamasu, češ da ta ni izpustili izraelskih talcev in je zavrnil predloge ameriškega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa. Po navedbah izraelske vojske bodo ofenzivo nadaljevali, dokler bo to potrebno in jo tudi razširili ne le zgolj na zračne operacije. O streljanju izraelskih tankov na jugu enklave sicer že poroča katarska Al Džazira. Hamas je v odzivu na napade dejal, da je Izrael enostransko prekinil sporazum o premirju v Gazi. V oddaji tudi: - O morebitnem premirju v Ukrajini bosta danes govorila ameriški in ruski predsednik. - Po koalicijskem vrhu zadžanost glede oboroževanja. - V Mežiški dolini uredili že četrti medgeneracijski center.
»Izpustite preostale talce do sobote opoldne, sicer bo v Gazi izbruhnil pekel.« Včerajšnje sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa Hamasu je nedvoumno. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je zagrozil, da se bodo napadi nadaljevali, če talci ne bodo izpuščeni. Izraelskim silam je že ukazal namestitev znotraj Gaze in v njeni okolici. Hamas je v odgovor na to sporočil, da je za zamik izpustitve talcev odgovoren Izrael. Drugi poudarki: - Trumpova napoved carin bi precej udarila po slovenski avtomobilski in farmacevtski industriji. - Lastniki invalidskega podjetja CSS naj bi na današnji skupščini ustavili likvidacijo. - Kmetijsko-gozdarska zbornica proti prepovedi kletk za kokoši nesnice do leta 2028, saj s tem odpiramo trg za tuje izdelke.
»Izpustite preostale talce do sobote opoldne, sicer bo v Gazi izbruhnil pekel.« Včerajšnje sporočilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa Hamasu je nedvoumno. Tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu je zagrozil, da se bodo napadi nadaljevali, če talci ne bodo izpuščeni. Izraelskim silam je že ukazal namestitev znotraj Gaze in v njeni okolici. Hamas je v odgovor na to sporočil, da je za zamik izpustitve talcev odgovoren Izrael. Drugi poudarki: - Trumpova napoved carin bi precej udarila po slovenski avtomobilski in farmacevtski industriji. - Lastniki invalidskega podjetja CSS naj bi na današnji skupščini ustavili likvidacijo. - Kmetijsko-gozdarska zbornica proti prepovedi kletk za kokoši nesnice do leta 2028, saj s tem odpiramo trg za tuje izdelke.
Izraelsko javnost je pred jutrišnjim začetkom prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom nocoj nagovoril premier Benjamin Netanjahu. Obljubil je, da bodo izpolnili vse svoje vojne cilje in domov vrnili vse izraelske talce. Dodal je, da judovska država prvo fazo premirja obravnava kot začasno in bo nadaljevala napade, če bo to potrebno. Ob tem trdi, da ima podporo prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je sicer predhodno dejal, da ne bo ustavil vojne, dokler ne dobi seznama talcev, ki jih bo Hamas izpustil jutri.
Izraelsko javnost je pred jutrišnjim začetkom prekinitve ognja med Izraelom in Hamasom nocoj nagovoril premier Benjamin Netanjahu. Obljubil je, da bodo izpolnili vse svoje vojne cilje in domov vrnili vse izraelske talce. Dodal je, da judovska država prvo fazo premirja obravnava kot začasno in bo nadaljevala napade, če bo to potrebno. Ob tem trdi, da ima podporo prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je sicer predhodno dejal, da ne bo ustavil vojne, dokler ne dobi seznama talcev, ki jih bo Hamas izpustil jutri.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči pooblastil pogajalce za nadaljevanje pogovorov s Hamasom o izpustitvi talcev. Ta so zastala, potem ko sta strani druga drugo obtožili zavlačevanja. Premirja za zdaj sicer ni na vidiku. V Gazi je bilo samo v zadnjih 24-ih urah ubitih več kot 70 Palestincev, ki so v zadnjih dneh podvrženi še mrazu in poplavam. Drugi poudarki: - Lahko Elon Musk premeša karte v nemški politiki? - Od novega leta nekoliko dražji osebni dokumenti. - Smučarski skakalci so se preselili v Innsbruck.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sinoči pooblastil pogajalce za nadaljevanje pogovorov s Hamasom o izpustitvi talcev. Ta so zastala, potem ko sta strani druga drugo obtožili zavlačevanja. Premirja za zdaj sicer ni na vidiku. V Gazi je bilo samo v zadnjih 24-ih urah ubitih več kot 70 Palestincev, ki so v zadnjih dneh podvrženi še mrazu in poplavam. Drugi poudarki: - Lahko Elon Musk premeša karte v nemški politiki? - Od novega leta nekoliko dražji osebni dokumenti. - Smučarski skakalci so se preselili v Innsbruck.
Benjamin Moser je ameriški avtor biografij, esejist, publicist in prevajalec. Napisal je odmevno biografijo o brazilski pisateljici Clarice Lispector, za biografijo o Susan Sontag, ameriški pisateljici, cineastki, filozofinji in politični aktivistki pa je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec revij The New York Review of Books in The New Yorker. Benjamin Moser je pred nedavnim gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu in takrat je zanimivega sogovornika pred mikrofon povabila Nina Gostiša.
Benjamin Moser je ameriški avtor biografij, esejist, publicist in prevajalec. Napisal je odmevno biografijo o brazilski pisateljici Clarice Lispector, za biografijo o Susan Sontag, ameriški pisateljici, cineastki, filozofinji in politični aktivistki pa je lani prejel Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je sad sedemletnega truda in je poglobljen portret ene najvplivnejših intelektualk 20. stoletja. Moser je sicer redni sodelavec revij The New York Review of Books in The New Yorker. Benjamin Moser je pred nedavnim gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu in takrat je zanimivega sogovornika pred mikrofon povabila Nina Gostiša.
Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam, še traja. Razmere na meji med Izraelom in Libanonom naj si se umirile, medarodna skupnost poziva k upoštevanju prekinitve ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer znova zatrdil, da je vojska pripravljena odločno odgovoriti na vsakršno morebitno kršitev premirja. Ostali poudarki oddaje: Zelenski: "Putin skuša spodkopati Trumpova prizadevanja za mir!" Rok za vložitev zahteve za vdovsko pokojnino bo, kot kaže, podaljšan Na obrobju Ljubljane v avtomobilu našli ustreljenega moškega; šlo naj bi za mafijski obračun
Krhko premirje med Izraelom in Hezbolahom, kljub nekaterim kršitvam, še traja. Razmere na meji med Izraelom in Libanonom naj si se umirile, medarodna skupnost poziva k upoštevanju prekinitve ognja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer znova zatrdil, da je vojska pripravljena odločno odgovoriti na vsakršno morebitno kršitev premirja. Ostali poudarki oddaje: Zelenski: "Putin skuša spodkopati Trumpova prizadevanja za mir!" Rok za vložitev zahteve za vdovsko pokojnino bo, kot kaže, podaljšan Na obrobju Ljubljane v avtomobilu našli ustreljenega moškega; šlo naj bi za mafijski obračun
Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Leipzig, katerega član je slovenski napadalec Benjamin Šeško, je včeraj gostoval v Glasgowu pri nekdanjem evropskem prvaku Celticu. Nocoj tekma 4. kroga nogometne lige prvakov čaka še reprezentančnega vratarja Jana Oblaka. Tudi madridski Atletico bo igral v gosteh, in sicer v Parizu proti PSG-ju. Večer bodo popestrila še klubska košarkarska tekmovanja. Olimpija v evropskem pokalu lovi peto zmago v sezoni, pred domačim občinstvom v Stožicah se bo pomerila s francoskim Bourgom.
Leipzig, katerega član je slovenski napadalec Benjamin Šeško, je včeraj gostoval v Glasgowu pri nekdanjem evropskem prvaku Celticu. Nocoj tekma 4. kroga nogometne lige prvakov čaka še reprezentančnega vratarja Jana Oblaka. Tudi madridski Atletico bo igral v gosteh, in sicer v Parizu proti PSG-ju. Večer bodo popestrila še klubska košarkarska tekmovanja. Olimpija v evropskem pokalu lovi peto zmago v sezoni, pred domačim občinstvom v Stožicah se bo pomerila s francoskim Bourgom.
Novogoriška osnovna šola Milojke Štrukelj se srečuje z vedno večjimi primeri medvrstniškega nasilja, vandalizmom, grožnjami staršev zaposlenim in nasiljem nad učitelji. Ti se počutijo nemočni. Tudi zato, ker država nima sistemskih ukrepov za reševanje njihovih že vsakodnevnih problemov. Na posvetu s pristojnimi institucijami v občini in predstavniki staršev so se odločili, da ustanovijo skupino, ki bo skušala reševati težave in jih naslavljati tudi na pristojne v državi. Ostali poudarki oddaje: - V svetu odmeva uboj vodje Hamasa. izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. - Ali je jedrska energija zanesljiv vir elektrike ali tehnologija, ki jo bo povozil čas? - Referendum o gradnjah v piranski občini bo, a le, če je glasovanje o obvezni razlagi dopustno. - Varstveno-delovni center Tolmin obeležuje 40 let.
Novogoriška osnovna šola Milojke Štrukelj se srečuje z vedno večjimi primeri medvrstniškega nasilja, vandalizmom, grožnjami staršev zaposlenim in nasiljem nad učitelji. Ti se počutijo nemočni. Tudi zato, ker država nima sistemskih ukrepov za reševanje njihovih že vsakodnevnih problemov. Na posvetu s pristojnimi institucijami v občini in predstavniki staršev so se odločili, da ustanovijo skupino, ki bo skušala reševati težave in jih naslavljati tudi na pristojne v državi. Ostali poudarki oddaje: - V svetu odmeva uboj vodje Hamasa. izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. - Ali je jedrska energija zanesljiv vir elektrike ali tehnologija, ki jo bo povozil čas? - Referendum o gradnjah v piranski občini bo, a le, če je glasovanje o obvezni razlagi dopustno. - Varstveno-delovni center Tolmin obeležuje 40 let.
Izrael je okrepil in razširil ofenzivo v Libanonu, po besedah premierja Benjamina Netanjahuja so ubili že več potencialnih voditeljev šiitskega gibanja Hezbolah. Slednje je sicer prvič podprlo predlog o premirju libanonske vlade. O izraelskem napadu poročajo še iz Sirije. Druge teme: - Razlogi za čakalne dobe v zdravstvu pomanjkanje kadra in vedno več povpraševanja, trdijo zdravniki - Ustavno sodišče zavrglo zahtevo opozicije glede priznanja Palestine - Z Nobelovo nagrado za fiziko nagradili odkritja na področju strojnega učenja
Izrael je okrepil in razširil ofenzivo v Libanonu, po besedah premierja Benjamina Netanjahuja so ubili že več potencialnih voditeljev šiitskega gibanja Hezbolah. Slednje je sicer prvič podprlo predlog o premirju libanonske vlade. O izraelskem napadu poročajo še iz Sirije. Druge teme: - Razlogi za čakalne dobe v zdravstvu pomanjkanje kadra in vedno več povpraševanja, trdijo zdravniki - Ustavno sodišče zavrglo zahtevo opozicije glede priznanja Palestine - Z Nobelovo nagrado za fiziko nagradili odkritja na področju strojnega učenja
Po svetu močno odmeva včerajšnja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje Hamasovega oboroženega krila Mohameda Deifa. Po mnenju sodišča so vsi trije odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Za Deifa sicer izraelska vojska trdi, da ga je ubila julija na območju Gaze. V oddaji pa tudi o tem: - Putin zatrdil, da so v napadu na Ukrajino uporabili novo balistično raketo srednjega dosega, konflikt po njegovem dobil elemente svetovnih razsežnosti - Državni zbor bo na tajnem glasovanju odločal o imenovanju Antona Ropa na mesto guvernerja Banke Slovenije. Koalicija ostaja enotna v podpori Saši Jazbec - V Kinu Šiška se začenja 13-ti festival sodobnega plesa Cofestival
Po svetu močno odmeva včerajšnja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje Hamasovega oboroženega krila Mohameda Deifa. Po mnenju sodišča so vsi trije odgovorni za vojne zločine in zločine proti človeštvu. Za Deifa sicer izraelska vojska trdi, da ga je ubila julija na območju Gaze. V oddaji pa tudi o tem: - Putin zatrdil, da so v napadu na Ukrajino uporabili novo balistično raketo srednjega dosega, konflikt po njegovem dobil elemente svetovnih razsežnosti - Državni zbor bo na tajnem glasovanju odločal o imenovanju Antona Ropa na mesto guvernerja Banke Slovenije. Koalicija ostaja enotna v podpori Saši Jazbec - V Kinu Šiška se začenja 13-ti festival sodobnega plesa Cofestival
Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.
Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.
V naključnem soočenju s pripadniki izraelske vojske je bil včeraj v Rafi ubit vodja Hamasa Jahja Sinvar. Uboj je za izraelsko politiko velik uspeh. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. Drugi poudarki oddaje: - K premirju na Bližnjem vzhodu so znova pozvali voditelji Evropske unije. A v ospredju njihovega zasedanja je bila včeraj podpora Ukrajini. K pravičnemu miru bi jo pripeljalo tudi članstvo v Natu, je na srečanju z obrambnimi ministri zavezništva dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. - Najnovejše znižanje temeljnih obrestnih mer, ki ga je včeraj sprejel svet Evropske centralne banke, temelji predvsem na zniževanju inflacije. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob tem izpostavlja, da se nakazuje nova nevarnost v obliki šibke gospodarske rasti, nestanovitne industrijske proizvodnje in upada rasti storitev. - Stabilen vir energije je želja vseh, so pa želje glede tega, kakšen ta vir bo, zelo različne. Ob razpravah o primernosti jedrske energije številni nasprotujejo tudi obnovljivim virom. Številni občani Ilirske Bistrice so bili sinoči ostro proti gradivi vetrnic.
V naključnem soočenju s pripadniki izraelske vojske je bil včeraj v Rafi ubit vodja Hamasa Jahja Sinvar. Uboj je za izraelsko politiko velik uspeh. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. Drugi poudarki oddaje: - K premirju na Bližnjem vzhodu so znova pozvali voditelji Evropske unije. A v ospredju njihovega zasedanja je bila včeraj podpora Ukrajini. K pravičnemu miru bi jo pripeljalo tudi članstvo v Natu, je na srečanju z obrambnimi ministri zavezništva dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. - Najnovejše znižanje temeljnih obrestnih mer, ki ga je včeraj sprejel svet Evropske centralne banke, temelji predvsem na zniževanju inflacije. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob tem izpostavlja, da se nakazuje nova nevarnost v obliki šibke gospodarske rasti, nestanovitne industrijske proizvodnje in upada rasti storitev. - Stabilen vir energije je želja vseh, so pa želje glede tega, kakšen ta vir bo, zelo različne. Ob razpravah o primernosti jedrske energije številni nasprotujejo tudi obnovljivim virom. Številni občani Ilirske Bistrice so bili sinoči ostro proti gradivi vetrnic.
Katarske oblasti, ki so od začetka vojne v Gazi glavni posrednik med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom, upajo, da bosta strani pozitivno obravnavali predlog o premirju v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. K dokončnemu oblikovanju in sprejetju predloga so Izrael in Hamas v skupni izjavi pozvale tudi ameriške, katarske in egiptovske oblasti. Hamas je sicer v odzivu sporočil, da je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa.
Katarske oblasti, ki so od začetka vojne v Gazi glavni posrednik med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom, upajo, da bosta strani pozitivno obravnavali predlog o premirju v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. K dokončnemu oblikovanju in sprejetju predloga so Izrael in Hamas v skupni izjavi pozvale tudi ameriške, katarske in egiptovske oblasti. Hamas je sicer v odzivu sporočil, da je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa.
Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo stanovsko nagrado kristalni mikrofon, njena deseta prejemnica je Menči Klančar. Osmo priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca pa je dobil Benjamin Jeram. Nagrado kristalni mikrofon vse od leta 2001 podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije, in sicer za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika.
Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo stanovsko nagrado kristalni mikrofon, njena deseta prejemnica je Menči Klančar. Osmo priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca pa je dobil Benjamin Jeram. Nagrado kristalni mikrofon vse od leta 2001 podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije, in sicer za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika.
Slovenska nogometna reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Po trdo priborjeni zmagi nad Kazahstanom se Slovenci lahko veselijo prvega velikega tekmovanja po 14 letih, na evropsko prvenstvo pa bodo potovali po skoraj četrt stoletja. Vse skupaj sicer ni šlo najbolj gladko, vseeno pa je Benjamin Verbič z zadetkom v 86. minuti poskrbel za srečen konec. O razpoloženju v Stožicah, kjer si je tekmo ogledalo več kot 16.000 ljudi, o poti slovenske reprezentance do Nemčije, primerjavah s prejšnjimi uspešnimi generacijami in prihodnosti sta se pogovarjala voditelj Matej Hrastar in športni komentator Marko Cirman. Ob osmih.
Slovenska nogometna reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Po trdo priborjeni zmagi nad Kazahstanom se Slovenci lahko veselijo prvega velikega tekmovanja po 14 letih, na evropsko prvenstvo pa bodo potovali po skoraj četrt stoletja. Vse skupaj sicer ni šlo najbolj gladko, vseeno pa je Benjamin Verbič z zadetkom v 86. minuti poskrbel za srečen konec. O razpoloženju v Stožicah, kjer si je tekmo ogledalo več kot 16.000 ljudi, o poti slovenske reprezentance do Nemčije, primerjavah s prejšnjimi uspešnimi generacijami in prihodnosti sta se pogovarjala voditelj Matej Hrastar in športni komentator Marko Cirman. Ob osmih.
Izrael kljub vrsti pozivov k sklenitvi premirja s palestinsko stranjo vztraja pri napadih na Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na današnjem zasedanju varnostnega kabineta ponovil, da bo vojna trajala kar nekaj časa. Po njegovih besedah se bodo borili do konca in dosegli bodo vse cilje, in sicer odstranili Hamas, dosegli izpustitev vseh izraelskeih talcev in zagotovili, da Gaza ne bo spet postala središče terorja, hujskanja proti Izraelu in napadov na Izrael. Druge teme: - V Srbiji potekajo parlamentarne volitve, pričakuje se zmaga vladajoče Napredne stranke. - Zavarovancem ob prehodu na novo obvezno zavarovanje ne bo treba storiti ničesar. - Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Alta Badii.
Izrael kljub vrsti pozivov k sklenitvi premirja s palestinsko stranjo vztraja pri napadih na Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na današnjem zasedanju varnostnega kabineta ponovil, da bo vojna trajala kar nekaj časa. Po njegovih besedah se bodo borili do konca in dosegli bodo vse cilje, in sicer odstranili Hamas, dosegli izpustitev vseh izraelskeih talcev in zagotovili, da Gaza ne bo spet postala središče terorja, hujskanja proti Izraelu in napadov na Izrael. Druge teme: - V Srbiji potekajo parlamentarne volitve, pričakuje se zmaga vladajoče Napredne stranke. - Zavarovancem ob prehodu na novo obvezno zavarovanje ne bo treba storiti ničesar. - Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Alta Badii.
Piše Marija Švajncer, bereta Sanja Rejc in Renato Horvat. Joseph Heath je, kot je navedeno na zadnji platnici, kanadski filozof in predavatelj na Univerzi v Torontu. V času študija sta bila njegova mentorja znana filozofa Charles Taylor in Jürgen Habermas. Raziskovalno se ukvarja s politično in moralno filozofijo, kritično družbeno teorijo in ekonomskimi vedami. Objavil je vrsto odmevnih knjig, za delo Razsvetljenstvo 2.0 je leta 2014 prejel kanadsko nagrado za politično pisanje Shaughnessy Cohen. Elizabeth Shaughnessy Cohen, po kateri se nagrada imenuje, je bila kanadska liberalna političarka. Joseph Heath je knjigo posvetil filozofu Andrewu Potterju. Pisanja sta se namreč lotila skupaj, kaj kmalu pa je sodelavec dobil drugo nalogo in postal odgovorni urednik časnika Ottawa Citizen. Heathu torej ni preostalo nič drugega, kot da je načrt uresničil sam. V knjigi predstavlja program za drugo razsvetljenstvo ali razsvetljenstvo 2.0. Oznaka 2.0 se nanaša na splet. Uvedli so jo leta 2003, opisuje pa številne pomembne spremembe v razvoju medmrežja. Heath jo v naslovu navaja zato, ker pomeni premik, ki bi ga rad priporočil pri razmišljanju o racionalnosti. Pri tem pojasnjuje, zakaj je razum nepogrešljiv, kako se je izoblikovalo okolje iracionalizma in kaj bi bilo treba še storiti. Vse skupaj se začne s kritiko ameriške politike, sčasoma pa pisec namenja čedalje več pozornosti delovanju, učinku in zmožnostim tako razuma kot tudi intuicije, se pravi racionalnim in iracionalnim postopkom. Že res, da je razsvetljenstvo zanj prizadevanje, ki pomeni velik izziv, toda dvomi tako o razumu kot tudi o intuitivnih in čustvenih vidikih. Naslanja se na spoznanja psihologije in v nasprotju s kakim Kantom enači izraza razum in um. Pojem razuma se, kot pravi, tradicionalno nanaša na posebno duševno sposobnost, ki je povezana s prepoznavnim načinom razmišljanja. Posebna lastnost razumskega mišljenja je, da ga je mogoče skoraj v celoti izraziti ter navajati argumentacijo in utemeljevanje. Intuitivne presoje pa povedo tisto, kar bi bilo mogoče imeti za rezultate kognitivnih procesov. Intuicija je koristna pri razmišljanju o resničnem svetu in odzivanju nanj, medtem ko razmišljanje o možnem svetu in tudi negaciji resničnega sveta zahteva uporabo racionalnega dela možganov. Razum sklepa tudi hipotetično. Morda bi si celo zastavili vprašanje, ali je Razsvetljenstvo 2.0 sploh knjiga s filozofsko vsebino. Pisec namenja veliko besed človekovemu ravnanju, njegovim zmotam, sprenevedanju in odzivanju na delovanje v skupini. Heath je sicer velik poznavalec filozofije, omenja kar nekaj filozofov, med njimi Aristotela, Nietzscheja, Heideggerja in Marxa ter tudi utemeljitelja psihoanalize Freuda, toda svoja poglavitna spoznanja podkrepi s številnimi slikovitimi primeri iz javnega življenja, politike, medijev in gospodarstva. Naslanja se na sodobno psihologijo in navaja njeno novejšo terminologijo, saj je prav psihologija pokazala, da je nekatere probleme mogoče rešiti samo z razumom. Čeprav razum ni popoln, nam ne preostane drugega, kot da delamo s tem, kar imamo. Od njega je odvisna civilizacija. Najbolj očitne slabosti razuma naj bi bile v tem, da je počasen in zato zahteva veliko napora, trpi pa tudi zaradi omejene pozornosti, ozkega delovnega spomina in nezanesljivega dolgoročnega spomina. Vse skupaj dobi tudi politične razsežnosti. Težava ni v tem, da je levica zamudila svojo priložnost in bila neartikulirana ali da so bili njeni voditelji strahopetni, temveč je razlog pravzaprav temeljna asimetrija med desnico in levico, torej nesomernost, ki se v takšnih časih izrazi. Heath poudarja, da je prav to osrednja trditev njegove knjige. Progresivne družbene spremembe so že po naravi zapletene, težko dosegljive in zahtevajo kompromis, zaupanje in kolektivno delovanje. Zato jih ni mogoče doseči samo s »srcem« – zanje potrebujemo tudi veliko »glave«. Avtor je ironičen in tudi duhovit. Priznava, da je racionalno razmišljanje težavno in se mu ljudje radi izognejo. Razum ni naraven, temveč je, prav nasprotno, globoko nenaraven. Hkrati je edina stvar, ki nam omogoča, da se izvijemo iz prisilnega jopiča animalističnih umov. Joseph Heath je kdaj pa kdaj tudi oseben. Predstavi se kot univerzitetni profesor na oddelku za filozofijo, pred tem je študiral in poučeval logiko, analizo argumentacije in teorijo verjetnosti. Po značaju je nekoliko racionalističen. Otroci so ga v tretjem razredu začeli klicati »gospod Spock«. Benjamin Spock je bil pediater, ki je spodbujal bolj strpno vzgojo otrok. Knjiga Razsvetljenstvo 2.0 je zakladnica idej in kopičenje domiselno izbranih primerov. Avtor sega na različna področja in je izvedenec v kognitivni znanosti. S številnimi opombami, v katerih navaja različne vire, od knjižnih do spletnih, širi vednost o predmetu svoje knjige. Pomembno je zavedanje, predlaga, da racionalnost ni niz pravil, ki bi bila vsiljena od zgoraj, temveč je temelj človekove svobode in avtonomije. Prav dobro ve, kako je »iracionalna desnica« doživela velik volilni uspeh, toda prijatelji in zavezniki razsvetljenstva, med katere se uvršča tudi sam, morajo spremeniti svojo taktiko in poskusiti znova. Racionalno politiko bo omogočilo kolektivno delovanje. Ideal je svet, v katerem si skupaj prizadevamo ustvariti okolja, ki nas delajo pametnejše, namesto okolij, ki nas delajo neumnejše, ne le s predmeti, ki jih upravljamo, temveč tudi z institucijami, s katerimi sodelujemo. Heath verjame, da se je k zdravemu svetu mogoče pomikati z majhnimi koraki, zato na koncu ponudi tako imenovani manifest počasne politike. Avtorica poglobljene spremne besede slovenska sociologinja Ksenija Vidmar Horvat Josepha Heatha uvršča na seznam avtorjev, ki obujajo idejo razsvetljenstva in pozivajo k razumu. Pogosto so na nasprotnih bregovih, za razum in proti njemu, Heath pa je tisti, je prepričana, ki o razsvetljenstvu nima vselej najboljšega mnenja in razsvetljenstvu očita predvsem njegovo individualističnost in ošaben odnos do tradicije. Ksenija Vidmar Horvat meni, da Heathovo delo kljub temu prinaša pomembno razsvetljenje glede razsvetljenstva samega. Poudarja, da je treba v načrt obnove razuma vključiti tudi politiko čustev, in med drugim zapiše: »Vsesplošna krepitev kulture zasmehovanja na eni strani in vzpon brezsramne politične kulture na drugi strani sta resno opozorilo o omejitvah, ki jih ima na razum oprt razsvetljenski projekt v našem stoletju.«
Piše Marija Švajncer, bereta Sanja Rejc in Renato Horvat. Joseph Heath je, kot je navedeno na zadnji platnici, kanadski filozof in predavatelj na Univerzi v Torontu. V času študija sta bila njegova mentorja znana filozofa Charles Taylor in Jürgen Habermas. Raziskovalno se ukvarja s politično in moralno filozofijo, kritično družbeno teorijo in ekonomskimi vedami. Objavil je vrsto odmevnih knjig, za delo Razsvetljenstvo 2.0 je leta 2014 prejel kanadsko nagrado za politično pisanje Shaughnessy Cohen. Elizabeth Shaughnessy Cohen, po kateri se nagrada imenuje, je bila kanadska liberalna političarka. Joseph Heath je knjigo posvetil filozofu Andrewu Potterju. Pisanja sta se namreč lotila skupaj, kaj kmalu pa je sodelavec dobil drugo nalogo in postal odgovorni urednik časnika Ottawa Citizen. Heathu torej ni preostalo nič drugega, kot da je načrt uresničil sam. V knjigi predstavlja program za drugo razsvetljenstvo ali razsvetljenstvo 2.0. Oznaka 2.0 se nanaša na splet. Uvedli so jo leta 2003, opisuje pa številne pomembne spremembe v razvoju medmrežja. Heath jo v naslovu navaja zato, ker pomeni premik, ki bi ga rad priporočil pri razmišljanju o racionalnosti. Pri tem pojasnjuje, zakaj je razum nepogrešljiv, kako se je izoblikovalo okolje iracionalizma in kaj bi bilo treba še storiti. Vse skupaj se začne s kritiko ameriške politike, sčasoma pa pisec namenja čedalje več pozornosti delovanju, učinku in zmožnostim tako razuma kot tudi intuicije, se pravi racionalnim in iracionalnim postopkom. Že res, da je razsvetljenstvo zanj prizadevanje, ki pomeni velik izziv, toda dvomi tako o razumu kot tudi o intuitivnih in čustvenih vidikih. Naslanja se na spoznanja psihologije in v nasprotju s kakim Kantom enači izraza razum in um. Pojem razuma se, kot pravi, tradicionalno nanaša na posebno duševno sposobnost, ki je povezana s prepoznavnim načinom razmišljanja. Posebna lastnost razumskega mišljenja je, da ga je mogoče skoraj v celoti izraziti ter navajati argumentacijo in utemeljevanje. Intuitivne presoje pa povedo tisto, kar bi bilo mogoče imeti za rezultate kognitivnih procesov. Intuicija je koristna pri razmišljanju o resničnem svetu in odzivanju nanj, medtem ko razmišljanje o možnem svetu in tudi negaciji resničnega sveta zahteva uporabo racionalnega dela možganov. Razum sklepa tudi hipotetično. Morda bi si celo zastavili vprašanje, ali je Razsvetljenstvo 2.0 sploh knjiga s filozofsko vsebino. Pisec namenja veliko besed človekovemu ravnanju, njegovim zmotam, sprenevedanju in odzivanju na delovanje v skupini. Heath je sicer velik poznavalec filozofije, omenja kar nekaj filozofov, med njimi Aristotela, Nietzscheja, Heideggerja in Marxa ter tudi utemeljitelja psihoanalize Freuda, toda svoja poglavitna spoznanja podkrepi s številnimi slikovitimi primeri iz javnega življenja, politike, medijev in gospodarstva. Naslanja se na sodobno psihologijo in navaja njeno novejšo terminologijo, saj je prav psihologija pokazala, da je nekatere probleme mogoče rešiti samo z razumom. Čeprav razum ni popoln, nam ne preostane drugega, kot da delamo s tem, kar imamo. Od njega je odvisna civilizacija. Najbolj očitne slabosti razuma naj bi bile v tem, da je počasen in zato zahteva veliko napora, trpi pa tudi zaradi omejene pozornosti, ozkega delovnega spomina in nezanesljivega dolgoročnega spomina. Vse skupaj dobi tudi politične razsežnosti. Težava ni v tem, da je levica zamudila svojo priložnost in bila neartikulirana ali da so bili njeni voditelji strahopetni, temveč je razlog pravzaprav temeljna asimetrija med desnico in levico, torej nesomernost, ki se v takšnih časih izrazi. Heath poudarja, da je prav to osrednja trditev njegove knjige. Progresivne družbene spremembe so že po naravi zapletene, težko dosegljive in zahtevajo kompromis, zaupanje in kolektivno delovanje. Zato jih ni mogoče doseči samo s »srcem« – zanje potrebujemo tudi veliko »glave«. Avtor je ironičen in tudi duhovit. Priznava, da je racionalno razmišljanje težavno in se mu ljudje radi izognejo. Razum ni naraven, temveč je, prav nasprotno, globoko nenaraven. Hkrati je edina stvar, ki nam omogoča, da se izvijemo iz prisilnega jopiča animalističnih umov. Joseph Heath je kdaj pa kdaj tudi oseben. Predstavi se kot univerzitetni profesor na oddelku za filozofijo, pred tem je študiral in poučeval logiko, analizo argumentacije in teorijo verjetnosti. Po značaju je nekoliko racionalističen. Otroci so ga v tretjem razredu začeli klicati »gospod Spock«. Benjamin Spock je bil pediater, ki je spodbujal bolj strpno vzgojo otrok. Knjiga Razsvetljenstvo 2.0 je zakladnica idej in kopičenje domiselno izbranih primerov. Avtor sega na različna področja in je izvedenec v kognitivni znanosti. S številnimi opombami, v katerih navaja različne vire, od knjižnih do spletnih, širi vednost o predmetu svoje knjige. Pomembno je zavedanje, predlaga, da racionalnost ni niz pravil, ki bi bila vsiljena od zgoraj, temveč je temelj človekove svobode in avtonomije. Prav dobro ve, kako je »iracionalna desnica« doživela velik volilni uspeh, toda prijatelji in zavezniki razsvetljenstva, med katere se uvršča tudi sam, morajo spremeniti svojo taktiko in poskusiti znova. Racionalno politiko bo omogočilo kolektivno delovanje. Ideal je svet, v katerem si skupaj prizadevamo ustvariti okolja, ki nas delajo pametnejše, namesto okolij, ki nas delajo neumnejše, ne le s predmeti, ki jih upravljamo, temveč tudi z institucijami, s katerimi sodelujemo. Heath verjame, da se je k zdravemu svetu mogoče pomikati z majhnimi koraki, zato na koncu ponudi tako imenovani manifest počasne politike. Avtorica poglobljene spremne besede slovenska sociologinja Ksenija Vidmar Horvat Josepha Heatha uvršča na seznam avtorjev, ki obujajo idejo razsvetljenstva in pozivajo k razumu. Pogosto so na nasprotnih bregovih, za razum in proti njemu, Heath pa je tisti, je prepričana, ki o razsvetljenstvu nima vselej najboljšega mnenja in razsvetljenstvu očita predvsem njegovo individualističnost in ošaben odnos do tradicije. Ksenija Vidmar Horvat meni, da Heathovo delo kljub temu prinaša pomembno razsvetljenje glede razsvetljenstva samega. Poudarja, da je treba v načrt obnove razuma vključiti tudi politiko čustev, in med drugim zapiše: »Vsesplošna krepitev kulture zasmehovanja na eni strani in vzpon brezsramne politične kulture na drugi strani sta resno opozorilo o omejitvah, ki jih ima na razum oprt razsvetljenski projekt v našem stoletju.«
Vojna v Gazi bo dolgotrajna in težka, je sinoči napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V enklavi so sicer ponoči začeli postopno obnavljati telekomunikacijske povezave, izraelske sile pa so izvedle več racij na zasedenem Zahodnem bregu ter nadaljevale obstreljevanje Gaze. Po svetu medtem potekajo številni shodi v podporo Palestincem, največji je bil včeraj v Carigradu, kjer je turški predsednik Erdogan Izraelce označil za vojne zločince. - Po premiku urinih kazalcev smo znova v zimskem času. - Za večji obseg ekološko pridelane hrane nujen tudi doprinos trgovcev. - Ježkovi nagradi Tomažu Domicelju in Sašu Hribarju, najboljši šanson postal Dekle iz zlatih sanj v izvedbi Tomaža Hostnika.
Vojna v Gazi bo dolgotrajna in težka, je sinoči napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V enklavi so sicer ponoči začeli postopno obnavljati telekomunikacijske povezave, izraelske sile pa so izvedle več racij na zasedenem Zahodnem bregu ter nadaljevale obstreljevanje Gaze. Po svetu medtem potekajo številni shodi v podporo Palestincem, največji je bil včeraj v Carigradu, kjer je turški predsednik Erdogan Izraelce označil za vojne zločince. - Po premiku urinih kazalcev smo znova v zimskem času. - Za večji obseg ekološko pridelane hrane nujen tudi doprinos trgovcev. - Ježkovi nagradi Tomažu Domicelju in Sašu Hribarju, najboljši šanson postal Dekle iz zlatih sanj v izvedbi Tomaža Hostnika.
Tokrat nam Tatjana Gregorič predstavlja 17-letnega klarinetista Tilna Gerlico, dijaka 3. letnika Umetniške gimnazije Koper v razredu profesorja Boruta Vatovca, sicer vsestranskega mladega ustvarjalca, ki se posveča poeziji, slikarstvu, modnemu oblikovanju in filmski glasbi. V nadaljevanju pa vas Irena Čok vabi na koncert Društva prijateljev glasbe Koper, večer, ki sta ga letos spomladi oblikovala izvrstna glasbenika: violinist Benjamin Ziervogel in harmonikar Klemen Leben. Predstavljamo tudi prvo zgoščenko goriške čembalistke Eve Dolinšek in najnovejši projekt Nova filharmonije z naslovom Koncertna mora.
Tokrat nam Tatjana Gregorič predstavlja 17-letnega klarinetista Tilna Gerlico, dijaka 3. letnika Umetniške gimnazije Koper v razredu profesorja Boruta Vatovca, sicer vsestranskega mladega ustvarjalca, ki se posveča poeziji, slikarstvu, modnemu oblikovanju in filmski glasbi. V nadaljevanju pa vas Irena Čok vabi na koncert Društva prijateljev glasbe Koper, večer, ki sta ga letos spomladi oblikovala izvrstna glasbenika: violinist Benjamin Ziervogel in harmonikar Klemen Leben. Predstavljamo tudi prvo zgoščenko goriške čembalistke Eve Dolinšek in najnovejši projekt Nova filharmonije z naslovom Koncertna mora.
»Tišina ni pomanjkanje govora, marveč je globina in polnost, v katero se zjedri življenje. Vse resnično raste v tišini.« Anton Trstenjak razmišlja BENJAMIN SITER
»Tišina ni pomanjkanje govora, marveč je globina in polnost, v katero se zjedri življenje. Vse resnično raste v tišini.« Anton Trstenjak razmišlja BENJAMIN SITER
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Salzburg, za katerega igra Benjamin Šeško, zaseda drugo mesto v svoji skupine v ligi prvakov. V Zagrebu je ekipa osvojila točko, 19-letni Radečan pa je stopil pred mikrofon Vala 202 in odkrito spregovoril o delih svoje igre, ki jih želi izboljšati, o nestrpnem čakanju na prvi gol v največjem klubskem tekmovanju in o slovenski reprezentanci. Salzburg ostaja v igri za preboj v izločilne boje lige prvakov. Avstrijskim prvakom je to lani prvič uspelo, po štirih krogih skupinskega dela pa letos ostajajo neporaženi. Chelsea jih je sicer po zmagi v Milanu prehitel, Angleži pa čez dva tedna gostujejo v Avstriji, v dvoboju, ki bi lahko odločil o zmagovalcu skupine.
Salzburg, za katerega igra Benjamin Šeško, zaseda drugo mesto v svoji skupine v ligi prvakov. V Zagrebu je ekipa osvojila točko, 19-letni Radečan pa je stopil pred mikrofon Vala 202 in odkrito spregovoril o delih svoje igre, ki jih želi izboljšati, o nestrpnem čakanju na prvi gol v največjem klubskem tekmovanju in o slovenski reprezentanci. Salzburg ostaja v igri za preboj v izločilne boje lige prvakov. Avstrijskim prvakom je to lani prvič uspelo, po štirih krogih skupinskega dela pa letos ostajajo neporaženi. Chelsea jih je sicer po zmagi v Milanu prehitel, Angleži pa čez dva tedna gostujejo v Avstriji, v dvoboju, ki bi lahko odločil o zmagovalcu skupine.
Igra je namenjena malčkom in njihovim odraslim spremljevalcem z željo, da jih ti s poslušanjem spodbudijo k tvorjenju prvih zlogov. Glasbena zgodba ob možnem skupnem zvočnem ustvarjanju živali, dreves in majhnih otrok govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov ti večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Sicer pa igra predvsem spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela. Ko zapoje listje dreves in gozdna jasa postane koncertni oder, se srečamo v igri ... čebljajte z nami. Besedilo in zgodba: Irena Pivka Glasbena kompozicija: Brane Zorman Kuratorka in producentka: Saška Rakef Povezovalni vokal – Nada Vodušek Malček – Kiran Benjamin Rosenbluth Orlić Voditelja vokala malčka – Nina Rosenbluth Orlić, Brandon Rosenbluth Dojenčica in odrasla pevka: Naomi Uma Zorman Produkcija B-AIR LAB, Radio Slovenija, september 2022. Radijska igra za dojenčke in malčke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Igra je namenjena malčkom in njihovim odraslim spremljevalcem z željo, da jih ti s poslušanjem spodbudijo k tvorjenju prvih zlogov. Glasbena zgodba ob možnem skupnem zvočnem ustvarjanju živali, dreves in majhnih otrok govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov ti večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Sicer pa igra predvsem spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela. Ko zapoje listje dreves in gozdna jasa postane koncertni oder, se srečamo v igri ... čebljajte z nami. Besedilo in zgodba: Irena Pivka Glasbena kompozicija: Brane Zorman Kuratorka in producentka: Saška Rakef Povezovalni vokal – Nada Vodušek Malček – Kiran Benjamin Rosenbluth Orlić Voditelja vokala malčka – Nina Rosenbluth Orlić, Brandon Rosenbluth Dojenčica in odrasla pevka: Naomi Uma Zorman Produkcija B-AIR LAB, Radio Slovenija, september 2022. Radijska igra za dojenčke in malčke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Prireditev Koroška poje 2021 je marca potekala drugače kot sicer. Zaradi epidemičnih ukrepov so izjemoma nastopili manjše zasedbe ter pevci in pevke, ki nastopajo kot solisti na mednarodnih odrih. Poustvarili so pesmi, ki so jih zaokrožale misli o spomladanskih in glasbenih lepotah. Solisti in dueti so na snemanju v Kulturnem domu v Pliberku poustvarili koroške ljudske pesmi ter pesmi Antona Nageleta, Josipa Ipavca in Franceta Cigana. Nastopili so Bernarda Fink, Manca Izmajlova, Mateja Zwitter, Katarina Hartmann, Gabriel Lipuš, Irina Lopinsky, Mario Podrečnik in Gregor Einspieler-Springer. Spremljali so jih Ana Tijssen, Tajana Pichler, Katarina Hartmann in Tonč Feinig na klavirju, Edgar Unterkirchner na saksofonu, Mihael Strniša na harmoniki, Benjamin Izmajlov na violini in klavirju ter Janez Gregorič na kitari. Režija Milena Olip.
Prireditev Koroška poje 2021 je marca potekala drugače kot sicer. Zaradi epidemičnih ukrepov so izjemoma nastopili manjše zasedbe ter pevci in pevke, ki nastopajo kot solisti na mednarodnih odrih. Poustvarili so pesmi, ki so jih zaokrožale misli o spomladanskih in glasbenih lepotah. Solisti in dueti so na snemanju v Kulturnem domu v Pliberku poustvarili koroške ljudske pesmi ter pesmi Antona Nageleta, Josipa Ipavca in Franceta Cigana. Nastopili so Bernarda Fink, Manca Izmajlova, Mateja Zwitter, Katarina Hartmann, Gabriel Lipuš, Irina Lopinsky, Mario Podrečnik in Gregor Einspieler-Springer. Spremljali so jih Ana Tijssen, Tajana Pichler, Katarina Hartmann in Tonč Feinig na klavirju, Edgar Unterkirchner na saksofonu, Mihael Strniša na harmoniki, Benjamin Izmajlov na violini in klavirju ter Janez Gregorič na kitari. Režija Milena Olip.
Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Ni se še končal prvi teden olimpijskih iger, ko je bilo že jasno, da bodo to najžlahtnejše olimpijske igre za Slovenijo. Zlata Primož Roglič in Benjamin Savšek, srebrna Tina Trstenjak in bronasti Tadej Pogačar so pisali zgodovino. Vrhunski uspehi in plemenite zgodbe teh in drugih olimpijcev ter veselje športnih navdušencev so zasenčili vse drugo – sicer skromno - poletno dogajanje. V oddaji med drugim ocenjujemo prvi del počitniške sezone, raziskujemo ozadje fiaska z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT na primer v gostinstvu in se sprašujemo, komu koristijo poplave kot prvovrstna tema nemške kampanje pred septembrskimi volitvami. Kritični pregled tedna z Jolando Lebar.
Januarja leta 2011 je na koncertu iz cikla GM-oder Glasbene mladine Slovenije nastopila citrarka Janja Brlec. Takrat je danes uveljavljena citrarka še študirala v Münchnu na visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, in sicer v razredu Georga Glasla citre, pod vodstvom Olafa Dresslerja pa klavir. Na to šolo se je vpisala po koncu Umetniške gimnazije iz klavirja, ki ga je vadila pod vodstvom Larise Čanji in Benjamina Govžeta. Diplomirala je z odliko, nato pa je še magistrirala na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstvom Haralda Oberlechnerja. Janja Brlec je ena izmed glasbenic, ki jim to poletje posvečamo oddaje Mladi virtuozi. V njih namreč čez poletje poslušamo približno 10 let stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov.
Januarja leta 2011 je na koncertu iz cikla GM-oder Glasbene mladine Slovenije nastopila citrarka Janja Brlec. Takrat je danes uveljavljena citrarka še študirala v Münchnu na visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, in sicer v razredu Georga Glasla citre, pod vodstvom Olafa Dresslerja pa klavir. Na to šolo se je vpisala po koncu Umetniške gimnazije iz klavirja, ki ga je vadila pod vodstvom Larise Čanji in Benjamina Govžeta. Diplomirala je z odliko, nato pa je še magistrirala na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstvom Haralda Oberlechnerja. Janja Brlec je ena izmed glasbenic, ki jim to poletje posvečamo oddaje Mladi virtuozi. V njih namreč čez poletje poslušamo približno 10 let stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov.
Po poletnem olimpijskem premoru ni manjkalo vročih nogometnih tem v prvi epizodi podkasta Žoga je okrogla. Mura bo kot drugi slovenski klub doživela skupinski del evropskega tekmovanja, toda v 14-ih tekmah v tej sezoni je zgolj štirikrat zmagala. Nov sistem tekmovanja je prilagojen majhnim državam. Mura je za preboj v konferenčno ligo premagala dve ekipi, in sicer litovskega in makedonskega prvaka. Koper je neporažen in blesti s pomočjo adutov iz ekipe, ki jo je ugnal v dodatnih kvalifikacijah. Prestopni rok se končuje, Messi in Ronaldo sta zamenjala klube, pred nami pa je prvi reprezentančni odmor v novi sezoni. Gostje so se spraševali, koliko točk mora Slovenija septembra osvojiti, da ostane v igri za Katar in ali je pravi čas, da priložnost v kvalifikacijah od začetka dobi mladi adut Salzburga Benjamin Šeško. Z vami tokrat radijska četverica Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič.
Po poletnem olimpijskem premoru ni manjkalo vročih nogometnih tem v prvi epizodi podkasta Žoga je okrogla. Mura bo kot drugi slovenski klub doživela skupinski del evropskega tekmovanja, toda v 14-ih tekmah v tej sezoni je zgolj štirikrat zmagala. Nov sistem tekmovanja je prilagojen majhnim državam. Mura je za preboj v konferenčno ligo premagala dve ekipi, in sicer litovskega in makedonskega prvaka. Koper je neporažen in blesti s pomočjo adutov iz ekipe, ki jo je ugnal v dodatnih kvalifikacijah. Prestopni rok se končuje, Messi in Ronaldo sta zamenjala klube, pred nami pa je prvi reprezentančni odmor v novi sezoni. Gostje so se spraševali, koliko točk mora Slovenija septembra osvojiti, da ostane v igri za Katar in ali je pravi čas, da priložnost v kvalifikacijah od začetka dobi mladi adut Salzburga Benjamin Šeško. Z vami tokrat radijska četverica Aljaž Golčer, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič.
Na Brdu pri Kranju se je končal vrh Evropske unije o Zahodnem balkanu. Voditelji so soglasno poudarili, da je prihodnost šesterice tamkajšnjih držav znotraj evropske povezave. Druge teme: - Policija zavrača očitke, da je na včerajšnjih protestih v Ljubljani uporabila nesorazmerno in pretirano silo. - Evropski parlament se je na razpravi o vse dražjih energentih zavzel za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije. Cene teh ostajajo stabilne, so opozorili poslanci. - Nobelova nagrada za kemijo gre letos v roke Nemca Benjamina Lista in Britanca Davida MacMillana, in sicer za asimetrično organokatalizo, kar je nov način pospeševanje kemíjskih reakci
Na Brdu pri Kranju se je končal vrh Evropske unije o Zahodnem balkanu. Voditelji so soglasno poudarili, da je prihodnost šesterice tamkajšnjih držav znotraj evropske povezave. Druge teme: - Policija zavrača očitke, da je na včerajšnjih protestih v Ljubljani uporabila nesorazmerno in pretirano silo. - Evropski parlament se je na razpravi o vse dražjih energentih zavzel za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije. Cene teh ostajajo stabilne, so opozorili poslanci. - Nobelova nagrada za kemijo gre letos v roke Nemca Benjamina Lista in Britanca Davida MacMillana, in sicer za asimetrično organokatalizo, kar je nov način pospeševanje kemíjskih reakci