Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Gibanje človeškemu organizmu zelo koristi in je ključno za krepitev zdravja. Program Vadba na recept je ena izmed možnosti za spodbujanje posameznika pri ohranjanju kondicije in zdravja. Vadba je prilagojena posameznikovim trenutnim sposobnostim in zdravstvenemu stanju. Kaj obsega Vadba na recept in ali je primerna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi? Na vsa ta vprašanja bo v oddaji v sredo odgovarjala specialistka medicine športa dr. Petra Zupet.
Gibanje človeškemu organizmu zelo koristi in je ključno za krepitev zdravja. Program Vadba na recept je ena izmed možnosti za spodbujanje posameznika pri ohranjanju kondicije in zdravja. Vadba je prilagojena posameznikovim trenutnim sposobnostim in zdravstvenemu stanju. Kaj obsega Vadba na recept in ali je primerna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi? Na vsa ta vprašanja bo v oddaji v sredo odgovarjala specialistka medicine športa dr. Petra Zupet.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Mali Timotej in njegova prijateljica žaba kuhata. Odkrijeta bakterije, ki so podobne majhnim algam. Bakterije jima povedo recept, ki je povzročil, da lahko dihamo zrak na Zemlji.
Mali Timotej in njegova prijateljica žaba kuhata. Odkrijeta bakterije, ki so podobne majhnim algam. Bakterije jima povedo recept, ki je povzročil, da lahko dihamo zrak na Zemlji.
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je spletna vplivnica in ustvarjalka spletnih vsebin Maša Črešnik iz Maribora. Svojo ustvarjalno pot je začela s pisanjem modnega bloga, danes pa kreativna 30-letnica svoje sledilce nagovarja na družbenih omrežjih. V pogovoru smo se dotaknili začetkov njenega delovanja na spletu, ustvarjanja vsebin na družbenih omrežjih in prednostih ter slabostih tega novodobnega poklica. Govorili bomo tudi o materinstvu in prepletu le-tega z medijsko izpostavljenostjo, saj ima Maša tudi tri hčere, vse stare manj kot pet let.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je spletna vplivnica in ustvarjalka spletnih vsebin Maša Črešnik iz Maribora. Svojo ustvarjalno pot je začela s pisanjem modnega bloga, danes pa kreativna 30-letnica svoje sledilce nagovarja na družbenih omrežjih. V pogovoru smo se dotaknili začetkov njenega delovanja na spletu, ustvarjanja vsebin na družbenih omrežjih in prednostih ter slabostih tega novodobnega poklica. Govorili bomo tudi o materinstvu in prepletu le-tega z medijsko izpostavljenostjo, saj ima Maša tudi tri hčere, vse stare manj kot pet let.
Ajdova kaša je visokokakovostno živilo z ugodno prehransko sestavo. Odlikuje jo visoka vsebnost prehranskih vlaknin in antioksidantov, obenem pa ne vsebuje glutena, kar jo uvršča med primerna živila za posameznike s celiakijo ali občutljivostjo na gluten. V tokratni radijski kuhinji smo predstavili vsestransko uporabnost ajdove kaše, naša kuharica Mojca pa vam je zaupala še recept za pripravo ajdove kaše s šparglji in jajci. Ne zamudite ob pol devetih.
Ajdova kaša je visokokakovostno živilo z ugodno prehransko sestavo. Odlikuje jo visoka vsebnost prehranskih vlaknin in antioksidantov, obenem pa ne vsebuje glutena, kar jo uvršča med primerna živila za posameznike s celiakijo ali občutljivostjo na gluten. V tokratni radijski kuhinji smo predstavili vsestransko uporabnost ajdove kaše, naša kuharica Mojca pa vam je zaupala še recept za pripravo ajdove kaše s šparglji in jajci. Ne zamudite ob pol devetih.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Sara Isaković je prva in še vedno edina slovenska dobitnica olimpijske medalje v plavanju. Od takrat je minilo 16 let, ta uspeh pa je samo potrdil njeno filozofijo – da je s pozitivnim pristopom mogoče doseči tako rekoč vse. Z raziskovanjem možganov na dodiplomskem in podiplomskem študiju v ZDA je marsikaj od tega dobilo tudi znanstveno potrditev. Sara Isaković ogromno dela na področju psihologije, razvija orodja, ki ljudem pomagajo pri večji kakovosti življenja, tudi pri tem, kako željo spremeniti v cilj. Z njo se bo pogovarjala Jolanda Bertole. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Sara Isaković je prva in še vedno edina slovenska dobitnica olimpijske medalje v plavanju. Od takrat je minilo 16 let, ta uspeh pa je samo potrdil njeno filozofijo – da je s pozitivnim pristopom mogoče doseči tako rekoč vse. Z raziskovanjem možganov na dodiplomskem in podiplomskem študiju v ZDA je marsikaj od tega dobilo tudi znanstveno potrditev. Sara Isaković ogromno dela na področju psihologije, razvija orodja, ki ljudem pomagajo pri večji kakovosti življenja, tudi pri tem, kako željo spremeniti v cilj. Z njo se bo pogovarjala Jolanda Bertole. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Vsebina oddaje: Celjski in mariborski kriminalisti so končali obsežno preiskavo s področja prepovedanih drog in povzročitve splošne nevarnosti. Marcos Tavares je postal je ambasador državnega presejalnega programa SVIT. Na specialni olimpijadi v Mariboru se je 150 uporabnikov iz 11 ustanov severovzhodne Slovenije, trudilo preseči svoje ovire. V Firencah se je v četrtfinalu konferenčne lige končala pot še zadnjega slovenskega predstavnika v evropskih nogometnih tekmovanjih - Celja. Maribor bo konec junija gostil evropsko ekipno atletsko prvenstvo drugega in tretjega kakovostnega razreda. V četrtek je na Teznem potekala svečana prireditev, na kateri so svoje delo predstavili dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za oblikovanje. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. V njej so zbrale več kot 120 receptov. Praznični kruh je del košarice pri blagoslovu jedi. Kako pečejo domač praznični kruh smo preverili v Vidmu v njihovem društvu kmetic. Ob praznikih je bila nekdaj navada, da so si sorodniki in prijatelji pošiljali voščilnice, v času telefonov in spleta pa ta običaj počasi izumira. Objavljamo velikonočno sporočilo mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla.
Vsebina oddaje: Celjski in mariborski kriminalisti so končali obsežno preiskavo s področja prepovedanih drog in povzročitve splošne nevarnosti. Marcos Tavares je postal je ambasador državnega presejalnega programa SVIT. Na specialni olimpijadi v Mariboru se je 150 uporabnikov iz 11 ustanov severovzhodne Slovenije, trudilo preseči svoje ovire. V Firencah se je v četrtfinalu konferenčne lige končala pot še zadnjega slovenskega predstavnika v evropskih nogometnih tekmovanjih - Celja. Maribor bo konec junija gostil evropsko ekipno atletsko prvenstvo drugega in tretjega kakovostnega razreda. V četrtek je na Teznem potekala svečana prireditev, na kateri so svoje delo predstavili dijaki zaključnih letnikov Srednje šole za oblikovanje. Članice društva kmetic Slovenska Bistrica so ob 30-letnici delovanja izdale kuharsko knjigo. V njej so zbrale več kot 120 receptov. Praznični kruh je del košarice pri blagoslovu jedi. Kako pečejo domač praznični kruh smo preverili v Vidmu v njihovem društvu kmetic. Ob praznikih je bila nekdaj navada, da so si sorodniki in prijatelji pošiljali voščilnice, v času telefonov in spleta pa ta običaj počasi izumira. Objavljamo velikonočno sporočilo mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla.
Ali veste, da lahko povsem sami pripravite zelo okusen domač puding? Poiščite sestavine, ki vam jih je v današnjem receptu predstavila kuharica Urška in v zelo kratkem času bo nastala priljubljena sladica, ki je bodo veseli predvsem otroci. Lahko ji dodate še kakšno svojo zamisel, zato, če vas zanima ta recept, prisluhnite!
Ali veste, da lahko povsem sami pripravite zelo okusen domač puding? Poiščite sestavine, ki vam jih je v današnjem receptu predstavila kuharica Urška in v zelo kratkem času bo nastala priljubljena sladica, ki je bodo veseli predvsem otroci. Lahko ji dodate še kakšno svojo zamisel, zato, če vas zanima ta recept, prisluhnite!
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.
Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.
Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.
Božič je čas, ko v kuhinji rado zadiši tudi po sveže pečenih piškotih. In v današnjem jutru jih bomo spekli skupaj. Sintija Juruič je namreč obiskala gospo Štefko, ki na spletu objavlja svoje recepte pod imenom Štefkine dobrote. Skupaj bosta razkrili čisto enostaven recept, zato le pozorno prisluhnite.
Božič je čas, ko v kuhinji rado zadiši tudi po sveže pečenih piškotih. In v današnjem jutru jih bomo spekli skupaj. Sintija Juruič je namreč obiskala gospo Štefko, ki na spletu objavlja svoje recepte pod imenom Štefkine dobrote. Skupaj bosta razkrili čisto enostaven recept, zato le pozorno prisluhnite.
Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.
Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
Prvi dan pomladi je za nami, pred nami pa nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Koliko aneksov smo potrebovali, da smo prišli do bazena, za koliko je Tesli padla cena in zakaj je na "štajerki" scena? Naš jezični velemojster se je tokrat posvetil fenomenu Dončič, v (s)Hitu tedna pa čistimo namizje digitalnih odpadkov. Na terenu smo preverjali, koliko gibanja občani dobijo na zeleni recept, v telenoveli Palomar pa skupaj s Trumpom čakamo na klic iz Kremlja. Naš gost bo režiser Gregor Božič, na Mali terasi pa nam zapoje ena in edina Urška Rockočar skupaj z rokerji iz skupine Šlaf Rock.
Prvi dan pomladi je za nami, pred nami pa nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Koliko aneksov smo potrebovali, da smo prišli do bazena, za koliko je Tesli padla cena in zakaj je na "štajerki" scena? Naš jezični velemojster se je tokrat posvetil fenomenu Dončič, v (s)Hitu tedna pa čistimo namizje digitalnih odpadkov. Na terenu smo preverjali, koliko gibanja občani dobijo na zeleni recept, v telenoveli Palomar pa skupaj s Trumpom čakamo na klic iz Kremlja. Naš gost bo režiser Gregor Božič, na Mali terasi pa nam zapoje ena in edina Urška Rockočar skupaj z rokerji iz skupine Šlaf Rock.
Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo povemo, kakšno vreme nas čaka in kaj je zapisano v zvezdah. V rubriki »Jezikovni kotiček« gostimo mag. Ano Rotovnik Omerzu, ki nas spomni na zborno izreko in najbolj pogoste napake iz vsakdanjega govora. Terenska ekipa z voditeljico Karin Sabadin bo obiskala Gimnazijo Poljane ter Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju. V rubriki Zdravje, po poročilih ob osmih, gostimo doc. dr. Barbaro Salobir, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. V Domači lekarni z dr. Katjo Rebolj pripravljamo travniški žajbelj v testu po cerkniškem receptu. Ponedeljkova jutra zaokroži Jutranji tobogan, po katerem se bo spustila 11-letna Anja Dobrotinšek iz okolice Vojnika. Zapela bo skladbo Vozi me vlak v daljave, ki jo je v izvirniku interpretirala Marjana Deržaj. »Znani par« danes tvorita igralec Rok Kunaver in nekdanja športna plezalka Natalija Gros. Voditelja sta Andrej Hofer in Ana Tavčar.
Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo povemo, kakšno vreme nas čaka in kaj je zapisano v zvezdah. V rubriki »Jezikovni kotiček« gostimo mag. Ano Rotovnik Omerzu, ki nas spomni na zborno izreko in najbolj pogoste napake iz vsakdanjega govora. Terenska ekipa z voditeljico Karin Sabadin bo obiskala Gimnazijo Poljane ter Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo v Kranju. V rubriki Zdravje, po poročilih ob osmih, gostimo doc. dr. Barbaro Salobir, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. V Domači lekarni z dr. Katjo Rebolj pripravljamo travniški žajbelj v testu po cerkniškem receptu. Ponedeljkova jutra zaokroži Jutranji tobogan, po katerem se bo spustila 11-letna Anja Dobrotinšek iz okolice Vojnika. Zapela bo skladbo Vozi me vlak v daljave, ki jo je v izvirniku interpretirala Marjana Deržaj. »Znani par« danes tvorita igralec Rok Kunaver in nekdanja športna plezalka Natalija Gros. Voditelja sta Andrej Hofer in Ana Tavčar.
V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. V preteklih oddajah smo kuhali reciklirano, pa azijsko, »tiktokarsko«, praznično, tudi chefovsko. No, čisto za konec pa si privoščimo piknik na prostem in slastna rebra po skrivnem taščinem receptu! Naučim vas pripraviti zelenjavno predjed baba ghanoush in osvežilno tzaziki omako. Želim vam obilo kuharskih užitkov, sproščenih kosil, recikliranih večerij in poeti veliko piknikov! Ne mečite ničesar stran, kuhajte z veseljem, včasih po chefovsko, toda zmeraj po domače!
Vsak delovnik poskrbimo, da ne boste ostali brez idej, kako po službi ali po zadnjem video sestanku od doma, pripraviti hitro in okusno kosilo ali večerjo. Lotili se bomo preprostih, vendar inovativnih sezonskih jedi s sestavinami, ki jih ne bo težko poiskati, niti izgovoriti! Klemen Skubic je mlad izšolan kuhar, simpatičen novopečeni očka, ki si ne predstavlja, da bi v življenju počel karkoli drugega kot ustvarjal v kuhinji in na krožniku povezoval nove okuse. V preteklih oddajah smo kuhali reciklirano, pa azijsko, »tiktokarsko«, praznično, tudi chefovsko. No, čisto za konec pa si privoščimo piknik na prostem in slastna rebra po skrivnem taščinem receptu! Naučim vas pripraviti zelenjavno predjed baba ghanoush in osvežilno tzaziki omako. Želim vam obilo kuharskih užitkov, sproščenih kosil, recikliranih večerij in poeti veliko piknikov! Ne mečite ničesar stran, kuhajte z veseljem, včasih po chefovsko, toda zmeraj po domače!
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa, katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo v mnenje množice ali – še laže – mnenje voditelja, h kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah življenja se radi zatečemo k mnenju koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težo odgovornosti, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo narediti. Na neki način je to pričakovano, saj je tako morebitno napako veliko laže prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in vse je preprosteje, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga lahko po mili volji popljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vsakič znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne namerava biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi nanj ne. Zato njegovi ohlapni odgovori, zato njegovi skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nikomur ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnja, ampak človeka, ki ga bo ljubil – ljubil svobodno, zaradi ljubezni same, ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti le skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa, katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo v mnenje množice ali – še laže – mnenje voditelja, h kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah življenja se radi zatečemo k mnenju koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težo odgovornosti, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo narediti. Na neki način je to pričakovano, saj je tako morebitno napako veliko laže prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in vse je preprosteje, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga lahko po mili volji popljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vsakič znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne namerava biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi nanj ne. Zato njegovi ohlapni odgovori, zato njegovi skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nikomur ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnja, ampak človeka, ki ga bo ljubil – ljubil svobodno, zaradi ljubezni same, ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti le skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Bliža se velika noč in poleg šunke, pirhov, potice in drugih dobrot je bila nekoč zelo pomemben simbol velike noči tudi presta.Danes si jih privoščimo kot prigrizek ob pijači, posebej okusne pa so tiste, ki jih pripravimo sami. Podroben recept za pripravo velikončnih prestic vam bo v tokratni radijski kuhinji zaupala kuharica Urška.
Bliža se velika noč in poleg šunke, pirhov, potice in drugih dobrot je bila nekoč zelo pomemben simbol velike noči tudi presta.Danes si jih privoščimo kot prigrizek ob pijači, posebej okusne pa so tiste, ki jih pripravimo sami. Podroben recept za pripravo velikončnih prestic vam bo v tokratni radijski kuhinji zaupala kuharica Urška.
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.
Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.
Tokratna radijska kuhinja je še posebej zanimiva. Izvedeli boste kaj je fuzijska kuhinja, kako se lahko mednarodne kuhinje združujejo, med drugim tudi to, kje vse najdemo alternative praženega kromprija v svetu. Za piko na i, pa še malce nenavaden recept – naša kuharica Mojca vam bo zaupala, kako pripraviti čili con carne s kislim zeljem.
Tokratna radijska kuhinja je še posebej zanimiva. Izvedeli boste kaj je fuzijska kuhinja, kako se lahko mednarodne kuhinje združujejo, med drugim tudi to, kje vse najdemo alternative praženega kromprija v svetu. Za piko na i, pa še malce nenavaden recept – naša kuharica Mojca vam bo zaupala, kako pripraviti čili con carne s kislim zeljem.
Slovenci smo znani kot ljubitelji krompirja, zato je naša kulinarika bogata s krompirjevimi jedmi . Od tistih najbolj preprostih pa do zahtevnejših. Kuharica Urška nam zato v današnji radijski kuhinji predstavlja recept, kako pripraviti krompirjevo - jajčno zloženko.
Slovenci smo znani kot ljubitelji krompirja, zato je naša kulinarika bogata s krompirjevimi jedmi . Od tistih najbolj preprostih pa do zahtevnejših. Kuharica Urška nam zato v današnji radijski kuhinji predstavlja recept, kako pripraviti krompirjevo - jajčno zloženko.
Občanom Svete Ane v Slovenskih goricah ne bo več treba po zdravila v oddaljeni Lenart, pač pa jih bodo odslej lahko dobili v domačem kraju. Mariborske lekarne so namreč v pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta na Krivem Vrhu odprle novo lekarniško podružnico. V njej bodo uporabnikom na voljo vsa zdravila na recept in brez recepta, medicinski pripomočki ter drugi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.
Občanom Svete Ane v Slovenskih goricah ne bo več treba po zdravila v oddaljeni Lenart, pač pa jih bodo odslej lahko dobili v domačem kraju. Mariborske lekarne so namreč v pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta na Krivem Vrhu odprle novo lekarniško podružnico. V njej bodo uporabnikom na voljo vsa zdravila na recept in brez recepta, medicinski pripomočki ter drugi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.
»Koroška leta 2034« je pod drobnogledom druge delavnice v Katoliškem domu prosvete v Tinjah s podjetniškim svetovalcem Alexandrom Doujakom in izobraževalno referentko Veroniko Kušej. Otroška gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je pripravila predstavo o kolovratu, ki povezuje tri zgodbe: pravljico o Špicparkeljcu, Trnuljčici in ujeti goski. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so v finalu avstrijskega pokala podlegli velikemu favoritu Hypo Tirol z 0 : 3. Kljub porazu je bil finale za gostitelja velik uspeh, saj sta finala žensk in moških v Pliberk privabila 1400 gledalcev. Pustni čas je čas krofov: Marica Flödl vsako leto cvre slastne krofe in tokrat razkriva svoj skrivni recept. http://slovenci.orf.at
»Koroška leta 2034« je pod drobnogledom druge delavnice v Katoliškem domu prosvete v Tinjah s podjetniškim svetovalcem Alexandrom Doujakom in izobraževalno referentko Veroniko Kušej. Otroška gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs je pripravila predstavo o kolovratu, ki povezuje tri zgodbe: pravljico o Špicparkeljcu, Trnuljčici in ujeti goski. Odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob so v finalu avstrijskega pokala podlegli velikemu favoritu Hypo Tirol z 0 : 3. Kljub porazu je bil finale za gostitelja velik uspeh, saj sta finala žensk in moških v Pliberk privabila 1400 gledalcev. Pustni čas je čas krofov: Marica Flödl vsako leto cvre slastne krofe in tokrat razkriva svoj skrivni recept. http://slovenci.orf.at
Dr. Jaka Strel je specialist družinske medicine iz zasebne ambulante v Žireh. V pogovoru pripoveduje o delu v ambulanti in na terenu, o odnosih s pacienti, povezanosti ambulante z lokalno skupnostjo, pa tudi o tem, kako in zakaj spodbujajo ljudi k bolj zdravemu življenju, kar je eden izmed razlogov, da je v njihovi ambulanti zaposlena kineziologinja. Doktor Strel pojasni, zakaj pravi, da je najlažje napisati recept ali napotnico, oceni delovanje našega zdravstvenega sistema, razmišlja o tem, kako bi se morali lotiti težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, na koncu pa odgovori tudi na vprašanje, kako si predstavlja slovensko zdravstvo po letu 2030.
Dr. Jaka Strel je specialist družinske medicine iz zasebne ambulante v Žireh. V pogovoru pripoveduje o delu v ambulanti in na terenu, o odnosih s pacienti, povezanosti ambulante z lokalno skupnostjo, pa tudi o tem, kako in zakaj spodbujajo ljudi k bolj zdravemu življenju, kar je eden izmed razlogov, da je v njihovi ambulanti zaposlena kineziologinja. Doktor Strel pojasni, zakaj pravi, da je najlažje napisati recept ali napotnico, oceni delovanje našega zdravstvenega sistema, razmišlja o tem, kako bi se morali lotiti težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, na koncu pa odgovori tudi na vprašanje, kako si predstavlja slovensko zdravstvo po letu 2030.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Gaber in Primož sta sicer kuharja, ki predvsem posodabljata starejše recepte po katerih so kuhale naše babice, a ker sta hkrati tudi predstavnika 2 generacij, recepte različnih generacij tudi združujeta. Danes kuhata po Gabrovih željah, on pa je velik oboževalec sušija oz. surove ribe zato pripravljata dve ribi; svinjsko ribico ( svinjski file ) in tuno, ki jo bosta spremenila v tunin tatar. Manjkali ne bodo niti domači široki rezanci niti domača majoneza s hrenom. Videli bom tudi s čim se bosta gostila po kuhanju. Pa en velik dober tek vam želimo!
Gaber in Primož sta sicer kuharja, ki predvsem posodabljata starejše recepte po katerih so kuhale naše babice, a ker sta hkrati tudi predstavnika 2 generacij, recepte različnih generacij tudi združujeta. Danes kuhata po Gabrovih željah, on pa je velik oboževalec sušija oz. surove ribe zato pripravljata dve ribi; svinjsko ribico ( svinjski file ) in tuno, ki jo bosta spremenila v tunin tatar. Manjkali ne bodo niti domači široki rezanci niti domača majoneza s hrenom. Videli bom tudi s čim se bosta gostila po kuhanju. Pa en velik dober tek vam želimo!
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko enostavnejša, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljajočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko enostavnejša, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljajočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
V zimskem času zelo radi posegamo po joti. Zakaj je jota tako priljubljena in kako jo lahko pripravimo tudi malo drugače, smo vam zauprali v tokratni radijski kuhinji. Naša kuharica Mojca pa je dodala še podroben recept za pripravo jote z ostanki salame in krvavic.
V zimskem času zelo radi posegamo po joti. Zakaj je jota tako priljubljena in kako jo lahko pripravimo tudi malo drugače, smo vam zauprali v tokratni radijski kuhinji. Naša kuharica Mojca pa je dodala še podroben recept za pripravo jote z ostanki salame in krvavic.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
Si predstavljate, da bi namesto recepta za zdravilo, dobili recept za vadbo? Ali telesna vadba lahko prepreči ali celo zdravi obolenja? Gostja je dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Si predstavljate, da bi namesto recepta za zdravilo, dobili recept za vadbo? Ali telesna vadba lahko prepreči ali celo zdravi obolenja? Gostja je dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
V današnji radijski kuhinji smo slišali recept za pripravo brezglutenskih bombetk ali štručk, ki je posebej narejen za osebe s preobčutljivostjo na gluten. Vedno več ljudi se srečuje s to težavo, ki marsikomu povzroča tudi resne zdravstvene probleme.
V današnji radijski kuhinji smo slišali recept za pripravo brezglutenskih bombetk ali štručk, ki je posebej narejen za osebe s preobčutljivostjo na gluten. Vedno več ljudi se srečuje s to težavo, ki marsikomu povzroča tudi resne zdravstvene probleme.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji dogajanje od blizu spremlja tudi Andrea Massi, trener in partner najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze. Po koncu trenerske kariere se je zdaj vrgel v akademske vode in se lotil posebne raziskave o preventivi poškodb v alpskem smučanju.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji dogajanje od blizu spremlja tudi Andrea Massi, trener in partner najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze. Po koncu trenerske kariere se je zdaj vrgel v akademske vode in se lotil posebne raziskave o preventivi poškodb v alpskem smučanju.