Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Zadnji april pred prvim majem. In zadnja epizoda zgodb o skladbah skupine Mi2, ki letos praznuje 30 let delovanja. Kdaj, če ne danes, o prvem maju.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o skladbi, ki bi skorajda bila pozabljena.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Avtorski trio skupine, ki ustvarja tudi ponarodele skladbe že tri desetletja, tokrat z zgodbo o songu, ki se konča na začetku.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V drugi epizodi o tem, kaj imajo skupnega gyros, klaviature, pivo, Praga in Bratislava. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? V prvi epizodi o tem, kdo je skrivnostna dama iz toplic. Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Mi2 so že nekaj let v kolektivni zavesti javnosti. Skozi leta so med ljudi poslali že na desetine skladb, nekatere so že v domeni javne lastnine. Kako nastajajo pesmi, ki jih pojemo? Kdo je skrivnostna dama iz toplic, kje je Sv. Margareta in zakaj Visoka pesem? Egon Herman, Tone Kregar in Jernej Dirnbek, avtorski trio skupine Mi2 z Andrejem Karolijem. Življenje sicer je praznik, niso pa vsi dnevi enaki.
Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.
Glasbeni žanri izginjajo, čeprav jih je zmeraj več, kontradiktorno trdi Robert Bobnič, ki razmišlja o evoluciji žanrov v času, ko v svetu prevladuje poslušanje glasbe na spletu.
Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.
Doktorski študent medijskih študij in raziskovalec na FDV-ju v Ljubljani Robert Bobnič pojasni vlogo priporočilnih algoritmov, ki že več kot desetletje spodbujajo poslušanje glasbe na spletu. V Glasbeni zgodbi spregovori tudi o glasbenem okusu. Nanj vpliva marsikaj, marsikaj pa nam tudi razkriva.
Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.
Čas vinilne revolucije še ni minil, zato številni glasbeniki želijo vtisniti svoje nove izdaje na vinilne plošče, ki se še vedno dobro prodajajo. Sprehodimo se po prav posebnem prostoru, ki je posvečen izdajam na teh nosilcih, in sicer po newyorški ploščarni Village Revival Records, ki svoje kupce spreminja v prijatelje. Za to je zaslužen lastnik in kurator te glasbene ustanove Jamal Alnasr, ki ga obišče Klara Zupančič.
Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.
Ob pomoči domače glasbenice Neishe in glasbenega producenta Dejana Radičevića se poglobimo v kreativni proces nastajanja skladbe. Tiste, ki jo slišite po radiu. Neisha in Dejan sta kreativni tandem že skoraj dve desetletji. V vseh teh letih sta tesno sodelovala pri številnih uspešnicah. Na Avdiofestivalu Radia Slovenija sta v pogovoru z Andrejem Karolijem razkrila tako kreativni kot produkcijski vidik ustvarjanja glasbe.
V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.
V zadnji epizodi Glasbene debate se glasbeni uredniki pogovarjajo o koncertni industriji v Sloveniji, dinamičnem dvigovanju cen vstopnic in mačehovskem odnosu do kulture.
V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.
V dveh Glasbenih zgodbah so glasbeni uredniki razpravljali o visokih cenah vstopnic za koncerte, tokrat pa se poglobimo v razloge zanje. Stroški naraščajo na vsakem koraku, nič drugače ni v glasbeni industriji, težave pa je še povečala pandemija. Ta je vplivala tudi na koncerte pri nas, ni pa edini razlog za odsotnost koncertov največjih glasbenih imen.
V preteklosti smo vstopnice za koncerte kupovali v trgovinah in jih v spomin ohranili v omarah v fizični obliki, danes pa so se pravila igre spremenila.
V preteklosti smo vstopnice za koncerte kupovali v trgovinah in jih v spomin ohranili v omarah v fizični obliki, danes pa so se pravila igre spremenila.
Glasbeni uredniki soočajo mnenja o koncertnih tegobah, visokih cenah vstopnic, mednarodnih imenih v Sloveniji, brezplačnih koncertih in težavah, ki jih ti prinašajo.
Glasbeni uredniki soočajo mnenja o koncertnih tegobah, visokih cenah vstopnic, mednarodnih imenih v Sloveniji, brezplačnih koncertih in težavah, ki jih ti prinašajo.
Kanadska skupina Sum 41 je začela ustvarjati že leta 1996 in v svoji bogati karieri izdala številne uspešnice, ki so zasedle svetovne glasbene lestvice. Znana je tudi po svojih dolgih in pogostih turnejah, ki se bodo prav kmalu končale. Napovedala je namreč, da se bo poslovila od studiev in koncertnih odrov. A odšla bo z velikim hrupom. Še vse leto se bo potikala po svetu. 15. junija je nastopila tudi na avstrijskem festivalu Nova Rock, na katerem smo člana Dava Baksha in Jasona McCaslina ujeli pred mikrofon.
Kanadska skupina Sum 41 je začela ustvarjati že leta 1996 in v svoji bogati karieri izdala številne uspešnice, ki so zasedle svetovne glasbene lestvice. Znana je tudi po svojih dolgih in pogostih turnejah, ki se bodo prav kmalu končale. Napovedala je namreč, da se bo poslovila od studiev in koncertnih odrov. A odšla bo z velikim hrupom. Še vse leto se bo potikala po svetu. 15. junija je nastopila tudi na avstrijskem festivalu Nova Rock, na katerem smo člana Dava Baksha in Jasona McCaslina ujeli pred mikrofon.
Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre. Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali.
Miha Guštin - Gušti letos praznuje 40 let glasbene kariere in ob tej priložnosti smo mu dali nalogo, da izbere tiste skladbe, ki so najbolj zaznamovale njegovo glasbeno pot. In življenje. Ker eno brez drugega ne gre. Črn tulipan, Led s severa, Vedno zame, Modro sonce, Mali svet (Naša mala klinika) … to je le nekaj naslovov, ki jih pozna vsak. Prav vse skladbe nosijo izjemne zgodbe, ki jih še nikoli niste slišali.
Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.
Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.
Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.
Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.
Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.
Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.
V studiu 14, oziroma, kot ji še danes pravimo tIsti, ki smo ji blizu, v štrnajstki je skozi desetletja nastalo več glasbe, kot je je človek sposoben tudi bežno spustiti skozi ušesa. Prvi spomin sega 32 let nazaj, ko sem na skrivaj hodil poslušal vaje Big Banda RTV Slovenija, zrl v hrbet Jožeta Privška. Če ni bilo glasbe, je bilo slišati le njega. Natančna navodila, tu in tam privzdignjen glas in nato še boljša izvedba tistega, kar je bilo slišati nekaj trenutkov prej. Vsa glasba treh desetletij, vsa snemanja, vsi koncerti, klubi klubov, Izštekani in posebne oddaje v prostoru, ki je v spominu glasbenikov ostal kot eden najboljših prostorov tako za snemanje, kot za koncerte, je del zgodovine. Kar se sliši tako dokončno. Po naravi sem bolj ali manj realist, a ne brez želja. Res si želim, da bi v Studiu 14 tišina spet ostala brez besed. Želje so eno, realnost pa … navajam: "Projekt prenove studia 14 zaradi izredno visokih stroškov, ocenjenih naveč kot pet milijonov evrov, in trenutnih finančnih razmer na RTV se začasno ustavi do rešitve financiranja. Tukaj žal ni nič novega, dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta". Zadnje besede je v studiu 14 po koncertu skupine Niet izrekla Aida Kurtović in zadnja skladba odigrana v studiu je bila Lep dan za smrt. Bil je 15. september leta 2015. In po osmih letih, osmih mesecih in štirinajstih dneh je tišina v studiu 14 Radia Slovenija še vedno glasna in zelo zgovorna.
V studiu 14, oziroma, kot ji še danes pravimo tIsti, ki smo ji blizu, v štrnajstki je skozi desetletja nastalo več glasbe, kot je je človek sposoben tudi bežno spustiti skozi ušesa. Prvi spomin sega 32 let nazaj, ko sem na skrivaj hodil poslušal vaje Big Banda RTV Slovenija, zrl v hrbet Jožeta Privška. Če ni bilo glasbe, je bilo slišati le njega. Natančna navodila, tu in tam privzdignjen glas in nato še boljša izvedba tistega, kar je bilo slišati nekaj trenutkov prej. Vsa glasba treh desetletij, vsa snemanja, vsi koncerti, klubi klubov, Izštekani in posebne oddaje v prostoru, ki je v spominu glasbenikov ostal kot eden najboljših prostorov tako za snemanje, kot za koncerte, je del zgodovine. Kar se sliši tako dokončno. Po naravi sem bolj ali manj realist, a ne brez želja. Res si želim, da bi v Studiu 14 tišina spet ostala brez besed. Želje so eno, realnost pa … navajam: "Projekt prenove studia 14 zaradi izredno visokih stroškov, ocenjenih naveč kot pet milijonov evrov, in trenutnih finančnih razmer na RTV se začasno ustavi do rešitve financiranja. Tukaj žal ni nič novega, dokler RTV Slovenija ne najde dodatnega finančnega vira za financiranje takih projektov, žal ne morem podati nobenega časovnega načrta". Zadnje besede je v studiu 14 po koncertu skupine Niet izrekla Aida Kurtović in zadnja skladba odigrana v studiu je bila Lep dan za smrt. Bil je 15. september leta 2015. In po osmih letih, osmih mesecih in štirinajstih dneh je tišina v studiu 14 Radia Slovenija še vedno glasna in zelo zgovorna.
Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.
Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V zadni epizodi prve sezone od pivnice do prvih posnetih skladbah in ali je prav, da tehnologija omogoča, da znamo vsi peti in igrati?
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V zadni epizodi prve sezone od pivnice do prvih posnetih skladbah in ali je prav, da tehnologija omogoča, da znamo vsi peti in igrati?
Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.
Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V današnji epizodi oddaje: od violine in videoigric do dela v enem najbolj čislanih glasbenih studiev v Sloveniji, studiu York.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. V današnji epizodi oddaje: od violine in videoigric do dela v enem najbolj čislanih glasbenih studiev v Sloveniji, studiu York.
Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu "naredi sam". Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.
Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu "naredi sam". Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.
Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.
Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Enega izmed tovrstnih trenutkov smo ujeli tokrat v Studiu Kif-Kif. Pogovoru s producentom Žaretom Pakom se je pridružil tudi pevec zasedbe Big Foot Mama Grega Skočir. Med drugim sta obujala spomine na leto 1995 in nastanek albuma Nova pravila.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Enega izmed tovrstnih trenutkov smo ujeli tokrat v Studiu Kif-Kif. Pogovoru s producentom Žaretom Pakom se je pridružil tudi pevec zasedbe Big Foot Mama Grega Skočir. Med drugim sta obujala spomine na leto 1995 in nastanek albuma Nova pravila.
"Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti," je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27.
"Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti," je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ... »Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokratni gost glasbenik, producent, glasbeni tehnik, analogni fanatik in lastnik Studia Marsh Martin Štibernik. V svoji karieri je poskusil že skoraj vse ... »Po naravi sem raziskovalec. Nisem tip, ki 40 let hodi na počitnice v isti kraj, ko se z nečim nasitim ne rad to ponavljam v nedogled. V glasbi sem probal veliko stvari, čaka me še ena … klasika. Rad bi napisal simfonijo in jo izvedel z orkestrom.« - Martin Štibernik, Studio Marsh.
Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.
Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Eden izmed tistih studijev z najdaljšo tradicijo je tudi ljubljanski Studio Metro. Njihova zgodba se je začela pisati že leta 1971.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: "Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič," vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Če bi lahko strnili bistvo v enem stavku: "Vedno gre za to, kako bo posnetek poslušal nekdo, ki ga sliši prvič," vsaj tako pravi tonski mojster Janez Križaj iz Studia Metro.
Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.
Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.
MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.
MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.
Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant.
Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant.
Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.
Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že "narejen" umetnik. Stkati se mora vez.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Z druge strani mikrofonov, ojačevalnikov in varno za debelim steklom. Stereotip. Če ni interakcije z ljudmi, pravi Peter Penko, nima smisla. Če se začutiš, potem je vseeno, ali je glasbenik popolna neznanka ali pač že "narejen" umetnik. Stkati se mora vez.
V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)
V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Jani Šepetavec je saksofonist - najemnik. Glasbeni pečat mu je vtisnil Freddie Mercury, ob skoraj vsaki priložnosti pa mora odigrati temo Pink Panther. In še vse vmes.
V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge.
V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge.
V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. Sogovorniki: - Hugo Smeh - Simon Stojko Falk - Miha Blažič - Mare Godnjavec - Jizah - Matjaž Ambrožič - Borja Močnik
V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. Sogovorniki: - Hugo Smeh - Simon Stojko Falk - Miha Blažič - Mare Godnjavec - Jizah - Matjaž Ambrožič - Borja Močnik
Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop.
Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Erik Marenče je pianist in klaviaturist - najemnik. Z odličnim spoštovanjem do klasičnega klavirja, se je takoj, ko je bilo mogoče, posvetil sintovju.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Erik Marenče je pianist in klaviaturist - najemnik. Z odličnim spoštovanjem do klasičnega klavirja, se je takoj, ko je bilo mogoče, posvetil sintovju.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Anže Langus Petrovič Dagi je bas kitarist - najemnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Anže Langus Petrovič Dagi je bas kitarist - najemnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Tadej Košir je kitarist – najemnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V glasbenem poslu ni nič drugače. Lahko jih imenujemo najemniki, predvsem pa so to ljudje v drugi vrsti, ki skrbijo, da prva vrsta zveni tako, kot se spodobi. Tadej Košir je kitarist – najemnik.
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.