Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Sogovornik oddaje Pod pokrovko pove, da originalne švedske mesne kroglice vsebujejo kombinacijo govejega in svinjskega mesa. Švedske babice sicer dodajo manj svinjine, kot jo h govedini primešajo v njihovi restavraciji, kjer je razmerje govejega in svinjskega mesa 70 proti 30. Babice običajno delajo po občutku, se je nasmejal Gustavo, ki v Stockholmu vodi popularno okrepčevalnico Meatballs for the people. »Govedina da kroglicam značilen okus, svinjina pa sočnost,« dodaja. V tokratni oddaji Pod pokrovko pokušamo mesne kroglice po originalnem receptu švedskih babic.
Gibanje človeškemu organizmu zelo koristi in je ključno za krepitev zdravja. Program Vadba na recept je ena izmed možnosti za spodbujanje posameznika pri ohranjanju kondicije in zdravja. Vadba je prilagojena posameznikovim trenutnim sposobnostim in zdravstvenemu stanju. Kaj obsega Vadba na recept in ali je primerna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi? Na vsa ta vprašanja bo v oddaji v sredo odgovarjala specialistka medicine športa dr. Petra Zupet.
Gibanje človeškemu organizmu zelo koristi in je ključno za krepitev zdravja. Program Vadba na recept je ena izmed možnosti za spodbujanje posameznika pri ohranjanju kondicije in zdravja. Vadba je prilagojena posameznikovim trenutnim sposobnostim in zdravstvenemu stanju. Kaj obsega Vadba na recept in ali je primerna tudi za bolnike s kroničnimi boleznimi? Na vsa ta vprašanja bo v oddaji v sredo odgovarjala specialistka medicine športa dr. Petra Zupet.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Upokojeni slovenski novinarji so povezani v društvo, pogosto se srečujejo in si vzamejo čas za odkrivanje Slovenije. Ta teden so obiskali Izolo in se ustavili tudi pri nekdanjem sošolcu in upokojenem kolegu Dragu Misleju Mefu. Obiskala jih je Nataša Benčič in nekaj legendarnih imen novinarstva, ki je sooblikovalo slovensko medijsko pokrajino ji je zaupalo, da se ne postaraš, če delaš, a tudi, da v medijih nič ni več tako kot je bilo... Tone Hočevar - dolgoletni dopisnik Dela iz Rima, Janja Klasinc - urednica več medijev in dopisnica Dela in TV iz Beograda; Tatjana Trtnik - urednica otroške tv oddaje Periskop, Devana Jovan - kolegica iz italijanskega uredništva Radia Capodistria; Sonja Grizila - z revije Jana in Drago Mislej Mef, glasbenik in urednik Mandrača, so gostje tega reportažnega zapisa.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Urška Šobak pred pozabo rešuje kuharske recepte babic. Tudi zato je naslov njene nedavno izdane knjige »Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala«. Česa babi v kuhinji ni pokazala in kateri recepti so po njenem izboru del slovenskega gastronomskega izročila?
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje in krepitev zdravja. Program Vadba na recept je le ena izmed ključnih rešitev za spodbujanje posameznikov k udeležbi pri redni telesni vadbi. Obsega personaliziran program vadbe, ki ga vadeči lahko izvaja tudi ob pomoči mobilne aplikacije. Za koga vse je priporočljiva vadba na recept? Je primerna za srčne bolnike, astmatike in sladkorne bolnike? Na vsa ta vprašanja bo odgovarjala dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je spletna vplivnica in ustvarjalka spletnih vsebin Maša Črešnik iz Maribora. Svojo ustvarjalno pot je začela s pisanjem modnega bloga, danes pa kreativna 30-letnica svoje sledilce nagovarja na družbenih omrežjih. V pogovoru smo se dotaknili začetkov njenega delovanja na spletu, ustvarjanja vsebin na družbenih omrežjih in prednostih ter slabostih tega novodobnega poklica. Govorili bomo tudi o materinstvu in prepletu le-tega z medijsko izpostavljenostjo, saj ima Maša tudi tri hčere, vse stare manj kot pet let.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je spletna vplivnica in ustvarjalka spletnih vsebin Maša Črešnik iz Maribora. Svojo ustvarjalno pot je začela s pisanjem modnega bloga, danes pa kreativna 30-letnica svoje sledilce nagovarja na družbenih omrežjih. V pogovoru smo se dotaknili začetkov njenega delovanja na spletu, ustvarjanja vsebin na družbenih omrežjih in prednostih ter slabostih tega novodobnega poklica. Govorili bomo tudi o materinstvu in prepletu le-tega z medijsko izpostavljenostjo, saj ima Maša tudi tri hčere, vse stare manj kot pet let.
Ajdova kaša je visokokakovostno živilo z ugodno prehransko sestavo. Odlikuje jo visoka vsebnost prehranskih vlaknin in antioksidantov, obenem pa ne vsebuje glutena, kar jo uvršča med primerna živila za posameznike s celiakijo ali občutljivostjo na gluten. V tokratni radijski kuhinji smo predstavili vsestransko uporabnost ajdove kaše, naša kuharica Mojca pa vam je zaupala še recept za pripravo ajdove kaše s šparglji in jajci. Ne zamudite ob pol devetih.
Ajdova kaša je visokokakovostno živilo z ugodno prehransko sestavo. Odlikuje jo visoka vsebnost prehranskih vlaknin in antioksidantov, obenem pa ne vsebuje glutena, kar jo uvršča med primerna živila za posameznike s celiakijo ali občutljivostjo na gluten. V tokratni radijski kuhinji smo predstavili vsestransko uporabnost ajdove kaše, naša kuharica Mojca pa vam je zaupala še recept za pripravo ajdove kaše s šparglji in jajci. Ne zamudite ob pol devetih.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Pašteta je namaz, ki je navadno narejen iz poljubne vrste mesa, rib ali jeter. Ponudba že pripravljenih paštet je velika, lahko pa si jih pripravimo sami in pri tem poljubno kombiniramo začimbe. Kako pa je današnji recept povezan z Oskarjem Neuvirtom, vam bo zaupala kuharica Urška.
Sara Isaković je prva in še vedno edina slovenska dobitnica olimpijske medalje v plavanju. Od takrat je minilo 16 let, ta uspeh pa je samo potrdil njeno filozofijo – da je s pozitivnim pristopom mogoče doseči tako rekoč vse. Z raziskovanjem možganov na dodiplomskem in podiplomskem študiju v ZDA je marsikaj od tega dobilo tudi znanstveno potrditev. Sara Isaković ogromno dela na področju psihologije, razvija orodja, ki ljudem pomagajo pri večji kakovosti življenja, tudi pri tem, kako željo spremeniti v cilj. Z njo se bo pogovarjala Jolanda Bertole. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Sara Isaković je prva in še vedno edina slovenska dobitnica olimpijske medalje v plavanju. Od takrat je minilo 16 let, ta uspeh pa je samo potrdil njeno filozofijo – da je s pozitivnim pristopom mogoče doseči tako rekoč vse. Z raziskovanjem možganov na dodiplomskem in podiplomskem študiju v ZDA je marsikaj od tega dobilo tudi znanstveno potrditev. Sara Isaković ogromno dela na področju psihologije, razvija orodja, ki ljudem pomagajo pri večji kakovosti življenja, tudi pri tem, kako željo spremeniti v cilj. Z njo se bo pogovarjala Jolanda Bertole. Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Ali veste, da lahko povsem sami pripravite zelo okusen domač puding? Poiščite sestavine, ki vam jih je v današnjem receptu predstavila kuharica Urška in v zelo kratkem času bo nastala priljubljena sladica, ki je bodo veseli predvsem otroci. Lahko ji dodate še kakšno svojo zamisel, zato, če vas zanima ta recept, prisluhnite!
Ali veste, da lahko povsem sami pripravite zelo okusen domač puding? Poiščite sestavine, ki vam jih je v današnjem receptu predstavila kuharica Urška in v zelo kratkem času bo nastala priljubljena sladica, ki je bodo veseli predvsem otroci. Lahko ji dodate še kakšno svojo zamisel, zato, če vas zanima ta recept, prisluhnite!
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
V radijski kuhinji smo tokrat izvedeli zakaj so tople biskvitne omlete tako priljubljene, kaj lahko nadomesti topla biskvitna omleta in kje uporabiti nadev za omleto. Podroben recept pa je tokrat za pripravo slastne omlete z mangom in jagodami..
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Kot pravi star slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja. Slovenci smo krompirjev narod, imamo pa tudi to srečo, da pri nas zelo dobro uspeva. V tokratnem receptu nam bo kuharica Urška predstavila recept za smetanov krompir, preprosto, a okusno jed. Ne zamudite ob pol devetih.
Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.
Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čimprej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Elegantna, lepa, ženstvena in nad 50 – to je Lilijana Kastelic, ki ima na Instagramu več kot 120 tisoč sledilcev, skoraj največ v državi. Kaj je njen recept? In kdo je Lilijana razen tega, da je arhitektka in modna navdušenka. Njena pretresljiva osebna zgodba nas je pustila brez besed.
Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.
Smo globoko v Tednu možganov, v izvirniku BrainAwarenessWeek, ki je mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije z vsega sveta. Vsako leto se tretji teden marca odvijajo številni dogodki, ki ozaveščajo tako laično kot strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja in možganov za posameznike in družbo.
Božič je čas, ko v kuhinji rado zadiši tudi po sveže pečenih piškotih. In v današnjem jutru jih bomo spekli skupaj. Sintija Juruič je namreč obiskala gospo Štefko, ki na spletu objavlja svoje recepte pod imenom Štefkine dobrote. Skupaj bosta razkrili čisto enostaven recept, zato le pozorno prisluhnite.
Božič je čas, ko v kuhinji rado zadiši tudi po sveže pečenih piškotih. In v današnjem jutru jih bomo spekli skupaj. Sintija Juruič je namreč obiskala gospo Štefko, ki na spletu objavlja svoje recepte pod imenom Štefkine dobrote. Skupaj bosta razkrili čisto enostaven recept, zato le pozorno prisluhnite.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
V kotel naliješ dve vedri mesečine, nekaj zvezdnega prahu, ščepec želja in žlico domišljije … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisal: Tomo Podstenšek. Pravljica za natečaja za izvirno slovensko pravljico. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa, katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo v mnenje množice ali – še laže – mnenje voditelja, h kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah življenja se radi zatečemo k mnenju koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težo odgovornosti, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo narediti. Na neki način je to pričakovano, saj je tako morebitno napako veliko laže prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in vse je preprosteje, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga lahko po mili volji popljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vsakič znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne namerava biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi nanj ne. Zato njegovi ohlapni odgovori, zato njegovi skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nikomur ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnja, ampak človeka, ki ga bo ljubil – ljubil svobodno, zaradi ljubezni same, ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti le skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa, katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo v mnenje množice ali – še laže – mnenje voditelja, h kateremu se čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah življenja se radi zatečemo k mnenju koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težo odgovornosti, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo narediti. Na neki način je to pričakovano, saj je tako morebitno napako veliko laže prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in vse je preprosteje, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga lahko po mili volji popljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vsakič znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne namerava biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi nanj ne. Zato njegovi ohlapni odgovori, zato njegovi skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nikomur ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnja, ampak človeka, ki ga bo ljubil – ljubil svobodno, zaradi ljubezni same, ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti le skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Bliža se velika noč in poleg šunke, pirhov, potice in drugih dobrot je bila nekoč zelo pomemben simbol velike noči tudi presta.Danes si jih privoščimo kot prigrizek ob pijači, posebej okusne pa so tiste, ki jih pripravimo sami. Podroben recept za pripravo velikončnih prestic vam bo v tokratni radijski kuhinji zaupala kuharica Urška.
Bliža se velika noč in poleg šunke, pirhov, potice in drugih dobrot je bila nekoč zelo pomemben simbol velike noči tudi presta.Danes si jih privoščimo kot prigrizek ob pijači, posebej okusne pa so tiste, ki jih pripravimo sami. Podroben recept za pripravo velikončnih prestic vam bo v tokratni radijski kuhinji zaupala kuharica Urška.
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Anesteziologinja asist. dr. Branka Stražišar ima dobre izkušnje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Pravi, da na Onkološkem inštitutu v Ljubljani kanabinoida THC in CBD največkrat predpišejo za zdravljenje bolečine in lajšanje nekaterih pogostih rakavih simptomov. »Pri večini bolnikov se bolečina zmanjša.« V Sloveniji zdravljenje z magistralnimi kapljicami kanabinoidov THC in CBD od letošnjega leta krije zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, še ni registriran učinkovit naravni preparat Sativex. Mogoč pa je interventen uvoz za posameznega bolnika. Več v Ultrazvoku. Z dr. Branko Stražišar je govoril Iztok Konc.
Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.
Gosta drugega dela Glodb o oglasni glasbi: menedžerka, komunikacijska strateginja in poznavalka glasbene industrije Maša Pavoković in raper Boštjan Nipič - Nipke.
Tokratna radijska kuhinja je še posebej zanimiva. Izvedeli boste kaj je fuzijska kuhinja, kako se lahko mednarodne kuhinje združujejo, med drugim tudi to, kje vse najdemo alternative praženega kromprija v svetu. Za piko na i, pa še malce nenavaden recept – naša kuharica Mojca vam bo zaupala, kako pripraviti čili con carne s kislim zeljem.
Tokratna radijska kuhinja je še posebej zanimiva. Izvedeli boste kaj je fuzijska kuhinja, kako se lahko mednarodne kuhinje združujejo, med drugim tudi to, kje vse najdemo alternative praženega kromprija v svetu. Za piko na i, pa še malce nenavaden recept – naša kuharica Mojca vam bo zaupala, kako pripraviti čili con carne s kislim zeljem.
Občanom Svete Ane v Slovenskih goricah ne bo več treba po zdravila v oddaljeni Lenart, pač pa jih bodo odslej lahko dobili v domačem kraju. Mariborske lekarne so namreč v pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta na Krivem Vrhu odprle novo lekarniško podružnico. V njej bodo uporabnikom na voljo vsa zdravila na recept in brez recepta, medicinski pripomočki ter drugi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.
Občanom Svete Ane v Slovenskih goricah ne bo več treba po zdravila v oddaljeni Lenart, pač pa jih bodo odslej lahko dobili v domačem kraju. Mariborske lekarne so namreč v pritličju novega poslovno-stanovanjskega objekta na Krivem Vrhu odprle novo lekarniško podružnico. V njej bodo uporabnikom na voljo vsa zdravila na recept in brez recepta, medicinski pripomočki ter drugi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.
Slovenci smo znani kot ljubitelji krompirja, zato je naša kulinarika bogata s krompirjevimi jedmi . Od tistih najbolj preprostih pa do zahtevnejših. Kuharica Urška nam zato v današnji radijski kuhinji predstavlja recept, kako pripraviti krompirjevo - jajčno zloženko.
Slovenci smo znani kot ljubitelji krompirja, zato je naša kulinarika bogata s krompirjevimi jedmi . Od tistih najbolj preprostih pa do zahtevnejših. Kuharica Urška nam zato v današnji radijski kuhinji predstavlja recept, kako pripraviti krompirjevo - jajčno zloženko.
Dr. Jaka Strel je specialist družinske medicine iz zasebne ambulante v Žireh. V pogovoru pripoveduje o delu v ambulanti in na terenu, o odnosih s pacienti, povezanosti ambulante z lokalno skupnostjo, pa tudi o tem, kako in zakaj spodbujajo ljudi k bolj zdravemu življenju, kar je eden izmed razlogov, da je v njihovi ambulanti zaposlena kineziologinja. Doktor Strel pojasni, zakaj pravi, da je najlažje napisati recept ali napotnico, oceni delovanje našega zdravstvenega sistema, razmišlja o tem, kako bi se morali lotiti težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, na koncu pa odgovori tudi na vprašanje, kako si predstavlja slovensko zdravstvo po letu 2030.
Dr. Jaka Strel je specialist družinske medicine iz zasebne ambulante v Žireh. V pogovoru pripoveduje o delu v ambulanti in na terenu, o odnosih s pacienti, povezanosti ambulante z lokalno skupnostjo, pa tudi o tem, kako in zakaj spodbujajo ljudi k bolj zdravemu življenju, kar je eden izmed razlogov, da je v njihovi ambulanti zaposlena kineziologinja. Doktor Strel pojasni, zakaj pravi, da je najlažje napisati recept ali napotnico, oceni delovanje našega zdravstvenega sistema, razmišlja o tem, kako bi se morali lotiti težav zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov, na koncu pa odgovori tudi na vprašanje, kako si predstavlja slovensko zdravstvo po letu 2030.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
Ali je debelost res neizogibna posledica sodobnega življenja? Kako jo učinkovito zdraviti? David Zupančič se bo pogovarjal s prof. dr. Andrejem Janežem, strokovnjakom za endokrinologijo, tudi o najnovejših zdravilih, kot je Ozempic ali Wegovy. Inž. prehrane Jernej Ogrin pa bo predstavil preproste in zdrave recepte za vsakdanje obroke.
V zimskem času zelo radi posegamo po joti. Zakaj je jota tako priljubljena in kako jo lahko pripravimo tudi malo drugače, smo vam zauprali v tokratni radijski kuhinji. Naša kuharica Mojca pa je dodala še podroben recept za pripravo jote z ostanki salame in krvavic.
V zimskem času zelo radi posegamo po joti. Zakaj je jota tako priljubljena in kako jo lahko pripravimo tudi malo drugače, smo vam zauprali v tokratni radijski kuhinji. Naša kuharica Mojca pa je dodala še podroben recept za pripravo jote z ostanki salame in krvavic.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko enostavnejša, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljajočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi take in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko enostavnejša, saj imamo vedno pri roki krivca za nastalo situacijo, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih situacijah ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti zgolj skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljajočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
V današnji radijski kuhinji smo slišali recept za pripravo brezglutenskih bombetk ali štručk, ki je posebej narejen za osebe s preobčutljivostjo na gluten. Vedno več ljudi se srečuje s to težavo, ki marsikomu povzroča tudi resne zdravstvene probleme.
V današnji radijski kuhinji smo slišali recept za pripravo brezglutenskih bombetk ali štručk, ki je posebej narejen za osebe s preobčutljivostjo na gluten. Vedno več ljudi se srečuje s to težavo, ki marsikomu povzroča tudi resne zdravstvene probleme.
Si predstavljate, da bi namesto recepta za zdravilo, dobili recept za vadbo? Ali telesna vadba lahko prepreči ali celo zdravi obolenja? Gostja je dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Si predstavljate, da bi namesto recepta za zdravilo, dobili recept za vadbo? Ali telesna vadba lahko prepreči ali celo zdravi obolenja? Gostja je dr. Petra Zupet, dr. medicine, specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji dogajanje od blizu spremlja tudi Andrea Massi, trener in partner najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze. Po koncu trenerske kariere se je zdaj vrgel v akademske vode in se lotil posebne raziskave o preventivi poškodb v alpskem smučanju.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Franciji dogajanje od blizu spremlja tudi Andrea Massi, trener in partner najuspešnejše slovenske smučarke Tine Maze. Po koncu trenerske kariere se je zdaj vrgel v akademske vode in se lotil posebne raziskave o preventivi poškodb v alpskem smučanju.
Prepeličja jajca so v primerjavi z kokošjimi mnogo bolj zdrava, saj vsebujejo veliko več vitaminov in rudninskih snovi, zato so primerna za ljudi s povišanim holesterolom. V tokratnem receptu, ki ga je pripravila kuharica Mojca, smo jih kombinirali s prvo pomladno zelenjavo in pripravili poseben namaz.
Prepeličja jajca so v primerjavi z kokošjimi mnogo bolj zdrava, saj vsebujejo veliko več vitaminov in rudninskih snovi, zato so primerna za ljudi s povišanim holesterolom. V tokratnem receptu, ki ga je pripravila kuharica Mojca, smo jih kombinirali s prvo pomladno zelenjavo in pripravili poseben namaz.
Društvo Humanitarček si ponovno prizadeva, da bi lahko čimveč starostnikom zagotovili topel obrok. Letos si želijo to doseči tudi s knjigo Le Vida – recepti življenja. Več v tokratnem Izluščeno.
Društvo Humanitarček si ponovno prizadeva, da bi lahko čimveč starostnikom zagotovili topel obrok. Letos si želijo to doseči tudi s knjigo Le Vida – recepti življenja. Več v tokratnem Izluščeno.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.
Tudi v današnjem jutru smo z gostjo Urško Šobak iskali stare recepte naših babic in dedkov. Prisluhnite in vabljeni k sodelovanju tudi prihodnji petek.
Tudi v današnjem jutru smo z gostjo Urško Šobak iskali stare recepte naših babic in dedkov. Prisluhnite in vabljeni k sodelovanju tudi prihodnji petek.
Sarma je tista okusna jed, ki jo običajno postavimo na mizo na novega leta dan, ko smo še nekoliko utrujeni od praznovanja in je vnaprej pripravljena jed nadvse dobrodošla. Sicer pa kislo zelje spodbuja prebavo, ima veliko vitaminov in bi ga nasploh morali pogosteje uživati. Poskusite Barbarin recept za sarmo. Rubriko pripravljata Barbara in Darinka.
Sarma je tista okusna jed, ki jo običajno postavimo na mizo na novega leta dan, ko smo še nekoliko utrujeni od praznovanja in je vnaprej pripravljena jed nadvse dobrodošla. Sicer pa kislo zelje spodbuja prebavo, ima veliko vitaminov in bi ga nasploh morali pogosteje uživati. Poskusite Barbarin recept za sarmo. Rubriko pripravljata Barbara in Darinka.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega." (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam nekdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam nekdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (1 Mz 3,11-13) Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega." (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav. Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe. Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.
Vas zanima kako običajno pripravimo pečenice, kako dolgo jih lahko hranimo v hladilniku in kako lahko porabite ostanke pečenice? Potem nikar ne zamudite naše tokratne radijske kuhinje. Naša kuharica Mojca je odgovorila na vsa ta vprašanja in podrobneje predstavila še recept za pripravo pečenice z rožmarinom in vinom.
Vas zanima kako običajno pripravimo pečenice, kako dolgo jih lahko hranimo v hladilniku in kako lahko porabite ostanke pečenice? Potem nikar ne zamudite naše tokratne radijske kuhinje. Naša kuharica Mojca je odgovorila na vsa ta vprašanja in podrobneje predstavila še recept za pripravo pečenice z rožmarinom in vinom.
V petkovem jutru smo ponovno iskali stare recepte naših babic in dedkov. Jasmina je gostila Urško Šobak, raziskovalko lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane.
V petkovem jutru smo ponovno iskali stare recepte naših babic in dedkov. Jasmina je gostila Urško Šobak, raziskovalko lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane.
Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!
Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!
Ajdova kaša je zelo zdravo živilo, ki navdušuje tudi z odličnim, nekoliko sladkim okusom. Zaradi številnih koristnih lastnostih bi jo morali pogosto uživati, zato vam bo naša kuharica Urška predstavila preprost recept za pripravo pečene ajdove kaše.
Ajdova kaša je zelo zdravo živilo, ki navdušuje tudi z odličnim, nekoliko sladkim okusom. Zaradi številnih koristnih lastnostih bi jo morali pogosto uživati, zato vam bo naša kuharica Urška predstavila preprost recept za pripravo pečene ajdove kaše.