Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Četrtek prinaša ženski superveleslalom z Ilko Štuhec, v moški konkurenci pa je zmagal Franjo von Allmen. S tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva.
Na olimpijskih igrah odličja večinoma osvajajo tekmovalci iz držav, v katerih so, v tem primeru zimski športi, najbolj razviti. Za posebne zgodbe pa največkrat poskrbijo tisti, ki so netradicionalne športe približali domačim navijačem. O grškem junaku belih strmin v športni zgodbi.
Na olimpijskih igrah odličja večinoma osvajajo tekmovalci iz držav, v katerih so, v tem primeru zimski športi, najbolj razviti. Za posebne zgodbe pa največkrat poskrbijo tisti, ki so netradicionalne športe približali domačim navijačem. O grškem junaku belih strmin v športni zgodbi.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.
Biatlon spada med najbolj gledane športe olimpijskih iger. Tekme v Anterselvi so razprodane, ogromno obiskovalcev spremlja najboljše na svetu, tudi prek malih zaslonov, vzdušje pa je na prizorišču odlično, poročata radijska reporterja Uroš Volk in Tomaž Langerholz. Francozi so bili na uvodnih tekmah najboljši. Dobili so tri od štirih, dvakrat pa so bili srebrni. Zmagovalec sprinta Quentin Fillon Maillet je osvojil svojo sedmo olimpijsko medaljo, s čimer se je izenačil s francoskim rekorderjem Martinom Fourcadom. Volk pravi, da so francoski uspehi plod dolgoletnega sistematičnega dela, Francozi pa so v Annecyju zgradili sodobni biatlonski center, ki se je kmalu utrdil kot eno sidrišč tekem svetovnega pokala. Slovenski biatlon še čaka na presežek na teh olimpijskih igrah. Miha Dovžan je bil 20. na posamični tekmi, Jakov Fak pa 25. v sprintu. Srebrni iz Pjongčanga ni bil zadovoljen z razpletom, upa pa, da se bo forma dvignila do konca iger in da se bo uvrstil na tekmo s skupinskim startom, kjer bo morda lažje presenetil, saj gredo biatlonci štirikrat na strelišče, razmišlja Langerholz. Volk dodaja, da Faka nikoli ne smemo odpisati, saj je že večkrat pokazal, da je biatlonec za velike tekme. Volk in Langerholz pa sta optimistična glede prihodnosti slovenskega biatlona. Rezultati mlajših so spodbudni, nekaj obetavnih tekmovalcev se je že pridružilo članski konkurenci, med njimi tudi udeleženci teh iger, sicer pa dobitniki medalj z mladinskih svetovnih prvenstev Anton Vidmar, Lovro Planko, Lena Repinc in Manca Caserman. Uroš Volk in Tomaž Langerholz se o olimpijskem biatlonu pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
Biatlon spada med najbolj gledane športe olimpijskih iger. Tekme v Anterselvi so razprodane, ogromno obiskovalcev spremlja najboljše na svetu, tudi prek malih zaslonov, vzdušje pa je na prizorišču odlično, poročata radijska reporterja Uroš Volk in Tomaž Langerholz. Francozi so bili na uvodnih tekmah najboljši. Dobili so tri od štirih, dvakrat pa so bili srebrni. Zmagovalec sprinta Quentin Fillon Maillet je osvojil svojo sedmo olimpijsko medaljo, s čimer se je izenačil s francoskim rekorderjem Martinom Fourcadom. Volk pravi, da so francoski uspehi plod dolgoletnega sistematičnega dela, Francozi pa so v Annecyju zgradili sodobni biatlonski center, ki se je kmalu utrdil kot eno sidrišč tekem svetovnega pokala. Slovenski biatlon še čaka na presežek na teh olimpijskih igrah. Miha Dovžan je bil 20. na posamični tekmi, Jakov Fak pa 25. v sprintu. Srebrni iz Pjongčanga ni bil zadovoljen z razpletom, upa pa, da se bo forma dvignila do konca iger in da se bo uvrstil na tekmo s skupinskim startom, kjer bo morda lažje presenetil, saj gredo biatlonci štirikrat na strelišče, razmišlja Langerholz. Volk dodaja, da Faka nikoli ne smemo odpisati, saj je že večkrat pokazal, da je biatlonec za velike tekme. Volk in Langerholz pa sta optimistična glede prihodnosti slovenskega biatlona. Rezultati mlajših so spodbudni, nekaj obetavnih tekmovalcev se je že pridružilo članski konkurenci, med njimi tudi udeleženci teh iger, sicer pa dobitniki medalj z mladinskih svetovnih prvenstev Anton Vidmar, Lovro Planko, Lena Repinc in Manca Caserman. Uroš Volk in Tomaž Langerholz se o olimpijskem biatlonu pogovarjata z voditeljem Dolimita Luko Petričem.
V oddaji Radijski ringaraja se bomo z najmlajšimi odpravili na sneg. Ugotovili bomo, katere zimske športe poznamo in katere imamo najrajši. Vprašali se bomo, kako se odpraviti na smuči, kakšno opremo potrebujemo in kako poskrbimo za varnost na smučišču. Potem se bomo sankali, kepali in sanjali o zimskih počitnicah. Več v soboto malo po osmih.
V oddaji Radijski ringaraja se bomo z najmlajšimi odpravili na sneg. Ugotovili bomo, katere zimske športe poznamo in katere imamo najrajši. Vprašali se bomo, kako se odpraviti na smuči, kakšno opremo potrebujemo in kako poskrbimo za varnost na smučišču. Potem se bomo sankali, kepali in sanjali o zimskih počitnicah. Več v soboto malo po osmih.
V novi sezoni predstavljamo športe, ki so v Sloveniji manj znani. Ključna oprema za prvega izmed njih je bazen, 1,3 kg težek pak, palica in plavutke. Temu vodnemu športu so leta 1954, ko se je razvil, Angleži rekli "octopush". Danes ga bolj poznamo pod imenom podvodni hokej, več o njem nam je povedal Šura Švabić, predsednik Društva za podvodne aktivnosti PH Ljubljana.
V novi sezoni predstavljamo športe, ki so v Sloveniji manj znani. Ključna oprema za prvega izmed njih je bazen, 1,3 kg težek pak, palica in plavutke. Temu vodnemu športu so leta 1954, ko se je razvil, Angleži rekli "octopush". Danes ga bolj poznamo pod imenom podvodni hokej, več o njem nam je povedal Šura Švabić, predsednik Društva za podvodne aktivnosti PH Ljubljana.
Bejzbol v Sloveniji ne sodi med najbolj razširjene športe, za njegov razvoj v vseh pogledih pa že vrsto let skrbi Darja Grimšič. Njen doprinos je tako zaradi delovanja na klubski ravni kot tudi v državni in evropski zvezi neprecenljiv. Bejzbola in softbola si pri nas brez nje ne zna predstavljati nihče.
Bejzbol v Sloveniji ne sodi med najbolj razširjene športe, za njegov razvoj v vseh pogledih pa že vrsto let skrbi Darja Grimšič. Njen doprinos je tako zaradi delovanja na klubski ravni kot tudi v državni in evropski zvezi neprecenljiv. Bejzbola in softbola si pri nas brez nje ne zna predstavljati nihče.
Odpiramo novo etimološko poglavje, ki ga namenjamo izvoru poimenovanj za športe. Začenjamo s kajakom, kanujem in judom. Študentje slovenistike FHŠ UP so raziskovali njihove jezikovne korenine.
Odpiramo novo etimološko poglavje, ki ga namenjamo izvoru poimenovanj za športe. Začenjamo s kajakom, kanujem in judom. Študentje slovenistike FHŠ UP so raziskovali njihove jezikovne korenine.
V središču Ljubljane so včeraj slovesno odprli prenovljeni športni center Ilirija, s katerim je naše glavno mesto po desetletjih čakanja dobilo pokrit olimpijski bazen. V športnem kompleksu so še dvorane za ekipne športe z žogo in borilne športe, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo na dnevih odprtih vrat v četrtek in petek.
V središču Ljubljane so včeraj slovesno odprli prenovljeni športni center Ilirija, s katerim je naše glavno mesto po desetletjih čakanja dobilo pokrit olimpijski bazen. V športnem kompleksu so še dvorane za ekipne športe z žogo in borilne športe, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo na dnevih odprtih vrat v četrtek in petek.
Smo narod športnikov, radi se pohvalimo s statistikami, ki nas uvrščajmo med najuspešnejše države na svetu po številu olimpijskih kolajn na prebivalca, tudi splošen občutek je, da vsi migamo. Po brezpotjih tečejo atleti v supergah, ki jih ne pokrije napovedana božičnica, v hrib gonijo kolo rogliči in pogačarji v dresih, ki stanejo pol povprečne plače, košarkarska rekreacija je modna revija zadnjih modelov športnih copat. Do katere mere smo res športen narod in od kod naprej je vse samo še poza?
Smo narod športnikov, radi se pohvalimo s statistikami, ki nas uvrščajmo med najuspešnejše države na svetu po številu olimpijskih kolajn na prebivalca, tudi splošen občutek je, da vsi migamo. Po brezpotjih tečejo atleti v supergah, ki jih ne pokrije napovedana božičnica, v hrib gonijo kolo rogliči in pogačarji v dresih, ki stanejo pol povprečne plače, košarkarska rekreacija je modna revija zadnjih modelov športnih copat. Do katere mere smo res športen narod in od kod naprej je vse samo še poza?
V tem letnem času pridete na svoj račun tisti, ki imate radi zimske športe. In čeprav zime v zadnjih letih ne postrežejo z veliko snega, je smučanje eden najbolj priljubljenih športov. Zima je tudi najljubši letni čas športnice, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni. To je Manca Šolar iz Radovljice, ki sicer priznava, da smučarje velikokrat tudi zebe.
V tem letnem času pridete na svoj račun tisti, ki imate radi zimske športe. In čeprav zime v zadnjih letih ne postrežejo z veliko snega, je smučanje eden najbolj priljubljenih športov. Zima je tudi najljubši letni čas športnice, ki jo bomo spoznali v rubriki Hudo športni. To je Manca Šolar iz Radovljice, ki sicer priznava, da smučarje velikokrat tudi zebe.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Tjaša Ulčar Jesih ima zanimiv poklic in dela v nenavadnem delovnem okolju. Je diplomirana psihologinja, ki svoje delo od leta 2012 opravlja v koprskem zaporu - pravilno povedano je to Zavod za prestajanje kazni zapora. Stavba je bila zgrajena leta 2004 in je bila takrat prva tovrstna investicija v zaporskem sistemu po dolgih letih. V Kopru so nastanjeni tisti, ki so v priporu ali prestajajo zaporno kazen do poldrugega leta, trenutno je pripornikov tam precej več, 78%. Tjaša Ulčar Jesih je Koprčanka, ki je že kot otrok imela rada kemijo, različne športe, ples, vedno je rada brala, posebej znanstveno fantastiko. V svojem poklicnem življenju se je kar dolgo ukvarjala tudi z marketingom. Zanimiva kombinacija znanj in izkušenj. Prav vsak dan, ko zaključi svoje delo, je hvaležna, da zrak lepo diši. Na radijski klepet jo je povabila Nataša Benčič.
Toni Gruden in Slavko Jerič sta tokrat pod prizmo vzela svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, na katerem so slovenski športniki osvojili dve medalji in se zazrla na SP v nordijskih disciplinah.
Toni Gruden in Slavko Jerič sta tokrat pod prizmo vzela svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, na katerem so slovenski športniki osvojili dve medalji in se zazrla na SP v nordijskih disciplinah.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Katarino Klančnik Kocutar in Zoranom Milovanovičem. Katarina je besedila za Otroški radijski studio brala še kot šolarka na stari lokaciji radia na Koroški cesti, profesionalno pa je med novinarje zakorakala 1. julija 1998 ob osmih zjutraj, se natančno spomni. Med njenimi prvimi nalogami je bilo pokrivanje Festivala Lent in Poletnega lutkovnega pristana. Končala je študij dramaturgije v Ljubljani in že zgodaj začutila, da bi sodelovala z Lutkovnim gledališčem, kar se je pozneje tudi zgodilo, z delom na radiu pa sta se ji uresničili dve veliki ljubezni. Med anekdotami je izbrskala tisto, ko ni znala vzvratno zapeljati z maminim »pejekom«, medtem ko jo je gledal štab starejših novinarskih kolegov. Zoran je dober poznavalec športov v regiji in medtem ko preizprašuje podobo Maribora kot nogometnega mesta pove, da ima rad odličen nogomet in je kot novinar temeljito spremljal med drugim namizni tenis, odbojko in judo, športe, ki so v Mariboru razmeroma uspešni. Še vedno se vživi ob prenosih, od nekdaj pa je živel za kulturo in umetnost. Razgledan je in še vedno strasten bralec, ob športnih obveznostih v tujini je obiskoval kulturne ustanove in se vedno vrnil še s kakšnim kulturno obarvanim potopisom. Povedal je anekdoto, ko se je namesto na strelskem prvenstvu znašel na poroki.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Katarino Klančnik Kocutar in Zoranom Milovanovičem. Katarina je besedila za Otroški radijski studio brala še kot šolarka na stari lokaciji radia na Koroški cesti, profesionalno pa je med novinarje zakorakala 1. julija 1998 ob osmih zjutraj, se natančno spomni. Med njenimi prvimi nalogami je bilo pokrivanje Festivala Lent in Poletnega lutkovnega pristana. Končala je študij dramaturgije v Ljubljani in že zgodaj začutila, da bi sodelovala z Lutkovnim gledališčem, kar se je pozneje tudi zgodilo, z delom na radiu pa sta se ji uresničili dve veliki ljubezni. Med anekdotami je izbrskala tisto, ko ni znala vzvratno zapeljati z maminim »pejekom«, medtem ko jo je gledal štab starejših novinarskih kolegov. Zoran je dober poznavalec športov v regiji in medtem ko preizprašuje podobo Maribora kot nogometnega mesta pove, da ima rad odličen nogomet in je kot novinar temeljito spremljal med drugim namizni tenis, odbojko in judo, športe, ki so v Mariboru razmeroma uspešni. Še vedno se vživi ob prenosih, od nekdaj pa je živel za kulturo in umetnost. Razgledan je in še vedno strasten bralec, ob športnih obveznostih v tujini je obiskoval kulturne ustanove in se vedno vrnil še s kakšnim kulturno obarvanim potopisom. Povedal je anekdoto, ko se je namesto na strelskem prvenstvu znašel na poroki.
Bernarda Žarn se bo v Dnevni sobi družila z strastnima kolesarjema. Kolesarstvo sodi med najbolj priljubljene slovenske športe. Tadej Golob je napisal Kolesarski vodnik po Sloveniji in zamejstvu z naslovom Pikčasta Slovenija, Jože Robežnik pa kolesarska doživetja zapisuje v svoje srce.
Bernarda Žarn se bo v Dnevni sobi družila z strastnima kolesarjema. Kolesarstvo sodi med najbolj priljubljene slovenske športe. Tadej Golob je napisal Kolesarski vodnik po Sloveniji in zamejstvu z naslovom Pikčasta Slovenija, Jože Robežnik pa kolesarska doživetja zapisuje v svoje srce.
V torkovih dopoldnevih začenjamo novo serijo oddaj o športu in rekreaciji. Tokrat predstavljamo športe, ki sodijo v olimpijski program, a so morda nekoliko manj znani oziroma o njih ne govorimo toliko. Verjemite, da bo še kako zanimivo, pred prvo oddajo pa vam priporočamo, da si najprej na glavo nadenite čelado, saj gremo v BMX park.
V torkovih dopoldnevih začenjamo novo serijo oddaj o športu in rekreaciji. Tokrat predstavljamo športe, ki sodijo v olimpijski program, a so morda nekoliko manj znani oziroma o njih ne govorimo toliko. Verjemite, da bo še kako zanimivo, pred prvo oddajo pa vam priporočamo, da si najprej na glavo nadenite čelado, saj gremo v BMX park.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
Na stičišču parka Tivoli in središča mesta Ljubljana so sinoči tudi uradno odprli prenovljeni Športni center Ilirija, ki športnim navdušencem poleg olimpijskega bazena ponuja še rokometno, košarkarsko in odbojkarsko dvorano, dvorano za borilne športe in plesni center ter zunanje površine z rokometnim in odbojkarskim igriščem, košarkarskima igriščema ter atletsko stezo s šestimi progami.
Vstopamo v zadnji teden tekmovanj pod olimpijskimi krogi. Nove priložnosti za stiskanje pesti za naše športnike v Parizu med drugim prinašajo plezanje, atletiko, jadranje in ekipne športe. Slovenski odbojkarji imajo danes, po treh zmagah v skupinskem delu, zgodovinsko priložnost za preboj v polfinale. Kljub zgodnji uri se že ogrevajo - ob 9-ih jih čaka četrtfinalni obračun s Poljaki. Preostale novice: Iran, kljub diplomatskemu pritisku, vztraja pri povračilnem napadu na Izrael. Boj za Belo hišo: Kdo bo podpredsedniški kandidat demokratov? Zelena luč: pristojni jeseni v dokončanje šentviškega predora.
Vstopamo v zadnji teden tekmovanj pod olimpijskimi krogi. Nove priložnosti za stiskanje pesti za naše športnike v Parizu med drugim prinašajo plezanje, atletiko, jadranje in ekipne športe. Slovenski odbojkarji imajo danes, po treh zmagah v skupinskem delu, zgodovinsko priložnost za preboj v polfinale. Kljub zgodnji uri se že ogrevajo - ob 9-ih jih čaka četrtfinalni obračun s Poljaki. Preostale novice: Iran, kljub diplomatskemu pritisku, vztraja pri povračilnem napadu na Izrael. Boj za Belo hišo: Kdo bo podpredsedniški kandidat demokratov? Zelena luč: pristojni jeseni v dokončanje šentviškega predora.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Na mednarodnem navtičnem sejmu Mets v Amsterdamu je nagado Rising star, namenjeno izjemnim dosežkom v navtični industriji do starosti 35 let, prejel Žiga Jarc iz Ljubljane. Njegov nagrajeni izdelek je nastajal v Izoli in je povsem ekološki. Podjetje, ki ga vodi Žiga Jarc, Ejet.co, proizvaja pomožne čolne (tenderje), ki so v pomoč večjim jahtam, primerni pa so tudi za dnevne izlete in vodne športe. Njihovi čolni pa v celoti delujejo na električni pogon, tudi nagrajeni najnovejši model. To je 9-metrsko plovilo, ki ga prav tako poganja elektrika, a je tehnično še bolj dovršeno od prejšnjih.
Na mednarodnem navtičnem sejmu Mets v Amsterdamu je nagado Rising star, namenjeno izjemnim dosežkom v navtični industriji do starosti 35 let, prejel Žiga Jarc iz Ljubljane. Njegov nagrajeni izdelek je nastajal v Izoli in je povsem ekološki. Podjetje, ki ga vodi Žiga Jarc, Ejet.co, proizvaja pomožne čolne (tenderje), ki so v pomoč večjim jahtam, primerni pa so tudi za dnevne izlete in vodne športe. Njihovi čolni pa v celoti delujejo na električni pogon, tudi nagrajeni najnovejši model. To je 9-metrsko plovilo, ki ga prav tako poganja elektrika, a je tehnično še bolj dovršeno od prejšnjih.
Balke je avantgardni norveški pianist, ki v svojem umetniškem ustvarjanju združuje mnoge stile in jih preobrača po svoje. Njegovi koncerti oz. bolje rečeno predstave vključujejo poleg glasbe in poezije tudi ekstremne športe, kot so jadralno padalstvo, paragliding in kolesarstvo BMX.
Balke je avantgardni norveški pianist, ki v svojem umetniškem ustvarjanju združuje mnoge stile in jih preobrača po svoje. Njegovi koncerti oz. bolje rečeno predstave vključujejo poleg glasbe in poezije tudi ekstremne športe, kot so jadralno padalstvo, paragliding in kolesarstvo BMX.
Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca.
Vsi, ki ste v preteklem mesecu spremljali olimpijske igre, ste verjetno opazili, da so med urbane športe v letošnjem letu dodali novo disciplino, in sicer breakdance. Čeprav bi pričakovali, da bo največ navdušenja in pozornosti prejel veliki finale, pa je največ prahu pravzaprav dvignila avstralska tekmovalka Rachael Gunn. V tokratnem torkovem kvizu smo se zato podali v ZDA, rojstni kraj breakdanca.
Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
Jovana Antović pet let živi v Sloveniji in je zdaj, kot pravi, postala prava Slovenka, saj si je kupila kolo. Opaža, da smo Slovenci zelo športen narod, ob nedeljah se zdi, kot da je Ljubljano preplavila kakšna bolezen, saj ni nikjer nikogar, ker so vsi v naravi. Pravi, da je največji stereotip o Srbih, ki ne drži, ta, da so nacionalisti. Sama je najboljši dokaz, da ni tako. Njen mož je rojen v Sarajevu, ima slovensko državljanstvo, živi v Sloveniji, zaradi želje po pridobitvi slovenskega državljanstva se Jovana zdaj odpoveduje svojemu srbskemu. Jovana je tokratna protretiranka, ki svoje življenje in selitev v Slovenijo razlaga v odlični slovenščini.
Zima, zima bela … Pa je res? V tokratni oddaji z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in Osnovne šole Franceta Bevka ugotavljamo, kaj sploh početi, ko zunaj ni snega in so temperature čisto previsoke za ta čas. Kaj pa, ko zapade sneg? Takrat lahko belo odejo izkoristimo za različne zimske športe, kepanje, delanje snežakov in snežnih angelov.
Zima, zima bela … Pa je res? V tokratni oddaji z otroki Osnovne šole Vide Pregarc in Osnovne šole Franceta Bevka ugotavljamo, kaj sploh početi, ko zunaj ni snega in so temperature čisto previsoke za ta čas. Kaj pa, ko zapade sneg? Takrat lahko belo odejo izkoristimo za različne zimske športe, kepanje, delanje snežakov in snežnih angelov.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - DARS pridobil še gradbeni dovoljenji za viadukt Ravne in cesto v Konovem na tretji razvojni osi. - Domačine v Begunjah zaskrbljeni zaradi napovedane daljše zapore ceste v Drago. - Vlada namenila SNG Maribor dodatne tri milijone evrov za nujne naložbe. Katere so te? - Tolminska postaja vse bolj prepoznavna kot raj za športe v naravi.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - DARS pridobil še gradbeni dovoljenji za viadukt Ravne in cesto v Konovem na tretji razvojni osi. - Domačine v Begunjah zaskrbljeni zaradi napovedane daljše zapore ceste v Drago. - Vlada namenila SNG Maribor dodatne tri milijone evrov za nujne naložbe. Katere so te? - Tolminska postaja vse bolj prepoznavna kot raj za športe v naravi.
Znova je čas za miganje. Po nasvetih za obiskovanje gora vas tokrat vabimo na in v vodo. V novi oddaji Rekreacija nekoliko bolje spoznavamo tri športe, ki lahko lepo popestrijo poletne dni. Nina Smole in Jure Jeromen se preizkušata v aktivnostih, ki so v osnovi dokaj preproste. Za nekaj praktičnih nasvetov so se jima pridružili še gostje, ki svoja področje resnično dobro obvladajo.
Znova je čas za miganje. Po nasvetih za obiskovanje gora vas tokrat vabimo na in v vodo. V novi oddaji Rekreacija nekoliko bolje spoznavamo tri športe, ki lahko lepo popestrijo poletne dni. Nina Smole in Jure Jeromen se preizkušata v aktivnostih, ki so v osnovi dokaj preproste. Za nekaj praktičnih nasvetov so se jima pridružili še gostje, ki svoja področje resnično dobro obvladajo.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
V času olimpijskega dogajanja v Pekingu odkrivamo in spoznavamo zanimivosti ter fenomene te države. V četrti epizodi o največjem in najpomembnejšem kitajskem prazniku. V olimpijski seriji oddaj o kitajski kulturi poleg jezika spoznavamo tudi pisavo, praznike in običaje ter nacionalne športe. Pomaga nam Žiga Tršar, sinolog, trener kung fuja in sodni tolmač za kitajski jezik.
Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Pandemska utrujenost po ugotovitvah strokovnjakov zmanjšuje zanimanje za šport, kar ugotavljajo tudi v osnovnih šolah. To pa ni edini vzrok za manjšo motivacijo osnovnošolcev za zimske športe, predvsem alpsko smučanje, ki za številne postaja vse manj dostopno. Šole, ki se zavedajo nujnosti zgodnjega navajanja na šport, vrzeli zapolnjujejo z organizacijo zimskih šol v naravi, kjer pa se srečujejo s številnimi omejitvami in prilagoditvami. Država dejavnosti sicer sofinancira in subvencionira, šole zagotavljajo opremo, nekateri starši pa finančnega bremena za udeležbo otrok ne zmorejo. Kako torej povečati zanimanje za zimske športe, pomembne za zdrav gibalni razvoj otrok in kako najti sistemsko rešitev? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: - dr. Marjeta Kovač, profesorica na Fakulteti za šport, - Gregor Pečan, Združenje ravnateljev Slovenije, - Uroš Zupan, Smučarska zveza Slovenije, - predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.
Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.
Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem.
Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem.
V rubrikah Hudo športni smo do zdaj obravnavali pripravljenost telesa na športno vadbo in vam približali športe, s katerimi se lahko ukvarjate. Prav tako kot sama vadba pa je zelo pomembna pravilna prehrana. Lahko bi celo rekli, da je to osnova. Aleš in Špela sta tokrat raziskovala zdrav življenjski slog.
V rubrikah Hudo športni smo do zdaj obravnavali pripravljenost telesa na športno vadbo in vam približali športe, s katerimi se lahko ukvarjate. Prav tako kot sama vadba pa je zelo pomembna pravilna prehrana. Lahko bi celo rekli, da je to osnova. Aleš in Špela sta tokrat raziskovala zdrav življenjski slog.
Usklajevanje urnikov, izobraževanja in treningov ter obremenitve so najpogostejše težave mladih športnikov z dvojno kariero. Ker so srednješolci in študenti, ki ob rednem šolanju trenirajo različne vrhunske športe, podvrženi utrujenosti in izčrpanosti in ker je smotrno razmišljati o delu po koncu športne kariere, so se evropske institucije združile v mednarodni projekt »Dual careers for mental health«.
Usklajevanje urnikov, izobraževanja in treningov ter obremenitve so najpogostejše težave mladih športnikov z dvojno kariero. Ker so srednješolci in študenti, ki ob rednem šolanju trenirajo različne vrhunske športe, podvrženi utrujenosti in izčrpanosti in ker je smotrno razmišljati o delu po koncu športne kariere, so se evropske institucije združile v mednarodni projekt »Dual careers for mental health«.
Dnevi so že precej mrzli, ampak to ne ustavi mlajših in starejših kolesarjev, rolkarjev in tistih, ki se vozijo z rolerji ter skiroji, da bi svoja prevozna sredstva pospravili v kleti. Če živimo v mestu, so takšni načini prevoza lahko veliko hitrejši od avtomobila ali avtobusa. So tudi veliko bolj zdravi, saj se z vožnjo kolesa, skiroja ali uporabo rolerjev razgibamo že kar na poti v vrtec, šolo ali službo. Vožnje s takimi prevoznimi sredstvi so tudi zelo zabavne, zanje pa potrebujemo tudi nekaj spretnosti, ki se jih moramo priučiti. V oddaji smo se posvetili rolkanju, ki je v preteklem letu znova postalo zelo popularno med otroki in mladimi. Ta šport oziroma za nekatere pravzaprav način življenja, je prvič postal popularen pred približno 40 leti, in sicer v Ameriki. K nam je rolkanje prispelo z nekajletnim zamikom, vendar je bilo tudi pri nas popularno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Znova je postalo zanimivo predvsem z uvrstitvijo med olimpijske športe, kar pa se je zgodilo lani. Rolkarji so se torej na olimpijskih igrah prvič predstavili komaj v tem letu, saj pred tem rolkanje ni spadalo med olimpijske športe. Rolkanje za marsikoga sicer ni samo šport, ampak tudi način in slog življenja. Veliko rolkarjev ima poseben prepoznaven slog oblačenja in posebne športne copate, ki so narejeni za boljši oprijem na rolki. Rolkanje pa se velikokrat povezuje tudi s posebnimi vrstami glasbe, ki jih rolkarji radi poslušajo, na primer s punkom, rokom in hiphopom. Vse to in še več v Ringaraji z Laro.
Dnevi so že precej mrzli, ampak to ne ustavi mlajših in starejših kolesarjev, rolkarjev in tistih, ki se vozijo z rolerji ter skiroji, da bi svoja prevozna sredstva pospravili v kleti. Če živimo v mestu, so takšni načini prevoza lahko veliko hitrejši od avtomobila ali avtobusa. So tudi veliko bolj zdravi, saj se z vožnjo kolesa, skiroja ali uporabo rolerjev razgibamo že kar na poti v vrtec, šolo ali službo. Vožnje s takimi prevoznimi sredstvi so tudi zelo zabavne, zanje pa potrebujemo tudi nekaj spretnosti, ki se jih moramo priučiti. V oddaji smo se posvetili rolkanju, ki je v preteklem letu znova postalo zelo popularno med otroki in mladimi. Ta šport oziroma za nekatere pravzaprav način življenja, je prvič postal popularen pred približno 40 leti, in sicer v Ameriki. K nam je rolkanje prispelo z nekajletnim zamikom, vendar je bilo tudi pri nas popularno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Znova je postalo zanimivo predvsem z uvrstitvijo med olimpijske športe, kar pa se je zgodilo lani. Rolkarji so se torej na olimpijskih igrah prvič predstavili komaj v tem letu, saj pred tem rolkanje ni spadalo med olimpijske športe. Rolkanje za marsikoga sicer ni samo šport, ampak tudi način in slog življenja. Veliko rolkarjev ima poseben prepoznaven slog oblačenja in posebne športne copate, ki so narejeni za boljši oprijem na rolki. Rolkanje pa se velikokrat povezuje tudi s posebnimi vrstami glasbe, ki jih rolkarji radi poslušajo, na primer s punkom, rokom in hiphopom. Vse to in še več v Ringaraji z Laro.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
Gregor Dolinar je sredi marca prevzel vodenje Gorskoreševalne zveze Slovenije, ki je kot prostovoljna organizacija pred novimi izzivi, tudi s prizadevanji za ureditev položaja gorskih reševalcev letalcev. Dolinar, sicer dekan fakultete za elektrotehniko, še naprej poučuje matematiko in statistiko in je mednarodno uveljavljen matematik. Matematika zaznamuje njegovo poklicno kariero, njegov prosti čas pa predano delo v vrstah gorskih reševalcev. Njihovo poslanstvo je spoznal najprej kot plezalec, pred dobrima dvema desetletjema pa se je pridružil GRS Kranj. Še vedno je član. Z dobro organiziranostjo ujame čas za gore, turno smučanje, maratone, adrenalinske športe, pa tudi zanimive vzdržljivostne preizkušnje, kakršna je bil lanski 23-urni pohod čez hribe in doline od fakultete za elektrotehniko v Ljubljani do vrha Triglava.
V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi pa tudi glasovi učencev 3.a razreda Osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani, ki se odpravljajo na sprehod. Ajda, Bogdan, Brina, Ula, Sven in Jakob poznajo majske športe, odlično se znajdejo tako pri vrtnarjenju kot pri senčenju. Za našo oddajo pa so še enkrat preverili, ali so kolesa pripravljena, da se z njimi lahko varno odpeljejo novim dogodivščinam naproti.
V naš studio vstopa vonj po sveže pokošeni travi pa tudi glasovi učencev 3.a razreda Osnovne šole Miška Kranjca v Ljubljani, ki se odpravljajo na sprehod. Ajda, Bogdan, Brina, Ula, Sven in Jakob poznajo majske športe, odlično se znajdejo tako pri vrtnarjenju kot pri senčenju. Za našo oddajo pa so še enkrat preverili, ali so kolesa pripravljena, da se z njimi lahko varno odpeljejo novim dogodivščinam naproti.
Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.
Danes se malokdo ne bi strinjal s trditvijo, da smo Slovenci športen narod. Kako tudi ne, saj imamo glede na število prebivalcev kar precej svetovno uspešnih športnic in športnikov v najrazličnejših športnih panogah. Da to ni samoposebi umevno, želijo ob 70. obletnici delovanja opozoriti tudi na Fakulteti za šport, kjer danes (v sredo) to svojo obletnico obeležujejo s slavnostno prireditvijo v Kulturnem centru Španski borci. Naša ekipa pa bo na obisku pogledala v zgodovino Fakultete za šport, v preteklost organiziranja telesne kulture v našem prostoru ter izobraževanja strokovnega kadra, pa tudi v sedanjo usmerjenost fakultete, brez katere takšnih uspehov slovenskih športnikov ne bi bilo. Špela Šebenik in Vladimir Jovanovič sta na Fakulteti za šport.
Različne možnosti uporabe SUP-a od navadnega veslanja, preko surfanja na valovih in vožnje po rečnih brzicah, do joge na SUP-u ali celo ribolova supanje prepričljivo uvršča med najbolj zabavne športe na prostem.
Različne možnosti uporabe SUP-a od navadnega veslanja, preko surfanja na valovih in vožnje po rečnih brzicah, do joge na SUP-u ali celo ribolova supanje prepričljivo uvršča med najbolj zabavne športe na prostem.
Mogoče se komu v času šolanja na daljavo zdijo športne naloge in izzivi, ki vam jih dajo učitelji športa, odlični, mnogi pa najbrž pogrešate skupinske športe, ki jih skupaj izvajate izvajate pri pouku. In čeprav se vam mogoče kdaj zazdi, da je igranje košarke v šoli na urniku pač zato, ker imate tako telovadnico in kopico košarkarskih žog, se motite. Tudi predmet šport ima namreč zelo izdelan učni načrt, vadbe, ki jih pri njem izvajate, pa so skrbno izbrane. Strokovnjaki celo pravijo, da je imamo v Sloveniji v svetovnem merilu enega najboljših predmetov in načinov poučevanja športa na svetu.
Mogoče se komu v času šolanja na daljavo zdijo športne naloge in izzivi, ki vam jih dajo učitelji športa, odlični, mnogi pa najbrž pogrešate skupinske športe, ki jih skupaj izvajate izvajate pri pouku. In čeprav se vam mogoče kdaj zazdi, da je igranje košarke v šoli na urniku pač zato, ker imate tako telovadnico in kopico košarkarskih žog, se motite. Tudi predmet šport ima namreč zelo izdelan učni načrt, vadbe, ki jih pri njem izvajate, pa so skrbno izbrane. Strokovnjaki celo pravijo, da je imamo v Sloveniji v svetovnem merilu enega najboljših predmetov in načinov poučevanja športa na svetu.
Za zdaj že uveljavljen pogovor z novinarskim kolegom v tujini smo danes poklicali v London. Momir Jelovac je v Londonu živeči svobodni novinar, ki trenutno dela predvsem za televizijsko postajo Al Jazeera, veliko pa je v svoji karieri delal tudi za druge medije, med drugim BBC. Pokriva nogomet, tenis in druge v Angliji priljubljene športe, pa tudi tiste, ki so našemu prostoru bližji, kot denimo alpsko smučanje. Predvsem o bližajočem se nadaljevanju angleškega nogometnega prvenstva se je z njim po telefonski zvezi pogovarjal Igor Tominec.
Za zdaj že uveljavljen pogovor z novinarskim kolegom v tujini smo danes poklicali v London. Momir Jelovac je v Londonu živeči svobodni novinar, ki trenutno dela predvsem za televizijsko postajo Al Jazeera, veliko pa je v svoji karieri delal tudi za druge medije, med drugim BBC. Pokriva nogomet, tenis in druge v Angliji priljubljene športe, pa tudi tiste, ki so našemu prostoru bližji, kot denimo alpsko smučanje. Predvsem o bližajočem se nadaljevanju angleškega nogometnega prvenstva se je z njim po telefonski zvezi pogovarjal Igor Tominec.
Ob skorajšnjem začetku smučarske sezone po državi že potekajo tradicionalni smučarski sejmi za zimske športe. Hladnejši dnevi napovedujejo zimo in v skladu s tem se poveča tudi gneča v smučarskih servisih. Le dobro vzdrževana smučarska oprema služi svojemu namenu več sezon. Na kakšen način pripraviti smuči in čevlje na novo sezono in na kaj biti pozoren, pri nakupu tako rabljene kot nove opreme? O vsem tem v pogovoru s smučarskim serviserjem Alešem Končanom.
Ob skorajšnjem začetku smučarske sezone po državi že potekajo tradicionalni smučarski sejmi za zimske športe. Hladnejši dnevi napovedujejo zimo in v skladu s tem se poveča tudi gneča v smučarskih servisih. Le dobro vzdrževana smučarska oprema služi svojemu namenu več sezon. Na kakšen način pripraviti smuči in čevlje na novo sezono in na kaj biti pozoren, pri nakupu tako rabljene kot nove opreme? O vsem tem v pogovoru s smučarskim serviserjem Alešem Končanom.
V dopoldanskem Navalu na šport zimske športe prepletemo z napovedjo zadnje kvalifikacijske tekme košarkaric za evropsko prvenstvo in nadaljevanje rokometne lige prvakinj rokometašic Krima.
V dopoldanskem Navalu na šport zimske športe prepletemo z napovedjo zadnje kvalifikacijske tekme košarkaric za evropsko prvenstvo in nadaljevanje rokometne lige prvakinj rokometašic Krima.
Med športe, za katere je vlada zapisala v odloku, da se smejo izvajati, sodijo balinanje, tenis, ribolov, joga, rolanje, badminton in golf. Vsakega od naštetih športov vsaj malo poznamo, velika neznanka za marsikoga je zagotovo golf. Naše znanje o tem športu verjetno ne seže dlje od minigolfa, ki smo ga igrali, ko smo se s starši odpravili na dopust. Elementarno pravilo pri golfu je, da igralec poskuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknjo. Je ena od redkih iger z žogo, ki nima standardiziranega igrišča. Vsako igrišče za golf ima svojo obliko, največkrat pa je v njem 9 ali 18 lukenj. Še več o golfu bo povedala Tijana Jovičevič Kovačič z Vogrskega. Kljub mladosti je Tijana do sedaj nanizala obilo odličnih uvrstitev. Mlado športnico je poklical Boštjan Simčič.
Med športe, za katere je vlada zapisala v odloku, da se smejo izvajati, sodijo balinanje, tenis, ribolov, joga, rolanje, badminton in golf. Vsakega od naštetih športov vsaj malo poznamo, velika neznanka za marsikoga je zagotovo golf. Naše znanje o tem športu verjetno ne seže dlje od minigolfa, ki smo ga igrali, ko smo se s starši odpravili na dopust. Elementarno pravilo pri golfu je, da igralec poskuša s čim manj udarci s palico spraviti žogico v luknjo. Je ena od redkih iger z žogo, ki nima standardiziranega igrišča. Vsako igrišče za golf ima svojo obliko, največkrat pa je v njem 9 ali 18 lukenj. Še več o golfu bo povedala Tijana Jovičevič Kovačič z Vogrskega. Kljub mladosti je Tijana do sedaj nanizala obilo odličnih uvrstitev. Mlado športnico je poklical Boštjan Simčič.
Tajski boks so letos sprejeli med olimpijske športe, a na svoj olimpijski demonstracijski krst bo moral počakati do iger 2024. Tudi Slovenija ima v tem športu svoje junake, z nedavnega evropskega prvenstva so se vrnili s štirimi medaljami. Gost športno pogovorne oddaje v Sredo je bil slovenski selektor Andrej Žveglič.
Tajski boks so letos sprejeli med olimpijske športe, a na svoj olimpijski demonstracijski krst bo moral počakati do iger 2024. Tudi Slovenija ima v tem športu svoje junake, z nedavnega evropskega prvenstva so se vrnili s štirimi medaljami. Gost športno pogovorne oddaje v Sredo je bil slovenski selektor Andrej Žveglič.
Drugi poudarki oddaje: V ponedeljek bo po gorenjski železniški progi vendarle stekel tudi lokalni potniški promet Gradnja drugega dela zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici poteka po predvideni časovnici V Rogaški Slatini stavijo na trajnostni turizem, zmogljivosti trenutno skoraj povsem zasedene V Vojskem nad Idrijo otroci poznavajo različne športe in se družijo s prepoznavnimi športniki Poletje v Škofji Loki se bo tudi letos v jesen prevesilo s tradicionalnim festivalom Pisana Loka
Drugi poudarki oddaje: V ponedeljek bo po gorenjski železniški progi vendarle stekel tudi lokalni potniški promet Gradnja drugega dela zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici poteka po predvideni časovnici V Rogaški Slatini stavijo na trajnostni turizem, zmogljivosti trenutno skoraj povsem zasedene V Vojskem nad Idrijo otroci poznavajo različne športe in se družijo s prepoznavnimi športniki Poletje v Škofji Loki se bo tudi letos v jesen prevesilo s tradicionalnim festivalom Pisana Loka
Danes smo zaznamovali drugi praznik slovenskega športa, v spomin na Zdravljico, ki je pred 20-imi leti na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala v čast našim olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu. V številnih mestih po državi so dan športa zaznamovali drugače; na Bledu z osrednjo prireditvijo, v Planici so začeli odštevanje do svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, v ljubljanskem parku Tivoli pa so predstavili športe za otroke. V oddaji tudi o teh temah: - Aukus: Francija in Združene države poskušajo zgladiti spor - Bogatejši smo za michelinovo zvezdico
Danes smo zaznamovali drugi praznik slovenskega športa, v spomin na Zdravljico, ki je pred 20-imi leti na olimpijskih igrah v Sydneyu prvič zaigrala v čast našim olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu. V številnih mestih po državi so dan športa zaznamovali drugače; na Bledu z osrednjo prireditvijo, v Planici so začeli odštevanje do svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, v ljubljanskem parku Tivoli pa so predstavili športe za otroke. V oddaji tudi o teh temah: - Aukus: Francija in Združene države poskušajo zgladiti spor - Bogatejši smo za michelinovo zvezdico
Vlada je pri rahljanju ukrepov v pandemiji na kinologijo nekoliko pozabila. Kinološka društva so se zato ravnala po ukrepih zapovedanih za skupinske športe na prostem. Kako bo do dokončne sprostitve potekalo delo v Kinološkem društvu Obala, nam je povedala predsednica Petra Šakrkanj.
Vlada je pri rahljanju ukrepov v pandemiji na kinologijo nekoliko pozabila. Kinološka društva so se zato ravnala po ukrepih zapovedanih za skupinske športe na prostem. Kako bo do dokončne sprostitve potekalo delo v Kinološkem društvu Obala, nam je povedala predsednica Petra Šakrkanj.
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Pomlad je čas, ko veliko število ljudi izvaja športne dejavnosti na prostem. V svoji okolici lahko zasledimo tekače, kolesarje, rekreativce, ki se odločijo za hitro hojo in druge športe. Med njimi je veliko začetnikov, takih, ki se po zimskem počitku odločijo za izboljšanje telesne kondicije ali pa tistih, ki želijo s športom morda zmanjšati telesno težo. Pri slednjih je previdnost še bolj priporočena. Poškodbe se namreč zgodijo tudi najboljšim. Naša gostja tokratne svetovalne oddaje je višja fizioterapevtka Mirjam Ivančič iz TIM terapije. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.
Pomlad je čas, ko veliko število ljudi izvaja športne dejavnosti na prostem. V svoji okolici lahko zasledimo tekače, kolesarje, rekreativce, ki se odločijo za hitro hojo in druge športe. Med njimi je veliko začetnikov, takih, ki se po zimskem počitku odločijo za izboljšanje telesne kondicije ali pa tistih, ki želijo s športom morda zmanjšati telesno težo. Pri slednjih je previdnost še bolj priporočena. Poškodbe se namreč zgodijo tudi najboljšim. Naša gostja tokratne svetovalne oddaje je višja fizioterapevtka Mirjam Ivančič iz TIM terapije. Z njo se pogovarja Mateja Brežan.