Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nekoč so bili edini radijci v drugem največjem mestu v Sloveniji. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. In ponovno smo jih povabili pred mikrofon. Prisluhnite legendarnim glasovom Radia Maribor in tudi tistim, ki so delali v ozadju.
Danes smo končali serijo oddaj ob 80-letnici Radia Maribor – Bili so zraven. Obiskala sta nas upokojena sodelavca Urška Čop Šmajgert, urednica glasbenega uredništva, in mojster zvoka Ivo Smogavec. Urška je zaslužna za tisoče programskih minut klasične, zborovske in druge glasbe, spremljala je mlade pevce in glasbenike v odraslost in na poti na velike odre. Spomni se stresa in treme ter vseh lepot svojega dela in občutka pripadnosti ustanovi. Pogosto je morala navzven zagovarjati odločitve glasbenega uredništva v zvezi z glasbeno opremo; kako ugoditi različnim glasbenim okusom, pa je od nekdaj velika umetnost. Iva je na terenu doma in v tujini pogosto reševala velika tehnična iznajdljivost. Tudi po zaslugi njegove velike natančnosti, so radijske igre, pri katerih je sodeloval, žele pomembne nagrade; odlomek iz prvonagrajene na festivalu TaktoNS v Novem Sadu leta 2002 z naslovom Suad in Luka je prinesel odlomek iz domačega arhiva, s katerim smo obudili spomin na cvetoče obdobje radijskih iger na Radiu Maribor. In ker se hude nerodnosti zgodijo tudi najboljšim, je Ivo razložil, kaj se mu je pripetilo nekega dne leta 1977.
Danes smo končali serijo oddaj ob 80-letnici Radia Maribor – Bili so zraven. Obiskala sta nas upokojena sodelavca Urška Čop Šmajgert, urednica glasbenega uredništva, in mojster zvoka Ivo Smogavec. Urška je zaslužna za tisoče programskih minut klasične, zborovske in druge glasbe, spremljala je mlade pevce in glasbenike v odraslost in na poti na velike odre. Spomni se stresa in treme ter vseh lepot svojega dela in občutka pripadnosti ustanovi. Pogosto je morala navzven zagovarjati odločitve glasbenega uredništva v zvezi z glasbeno opremo; kako ugoditi različnim glasbenim okusom, pa je od nekdaj velika umetnost. Iva je na terenu doma in v tujini pogosto reševala velika tehnična iznajdljivost. Tudi po zaslugi njegove velike natančnosti, so radijske igre, pri katerih je sodeloval, žele pomembne nagrade; odlomek iz prvonagrajene na festivalu TaktoNS v Novem Sadu leta 2002 z naslovom Suad in Luka je prinesel odlomek iz domačega arhiva, s katerim smo obudili spomin na cvetoče obdobje radijskih iger na Radiu Maribor. In ker se hude nerodnosti zgodijo tudi najboljšim, je Ivo razložil, kaj se mu je pripetilo nekega dne leta 1977.
Preden prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji in obenem zadnji par v seriji oddaj BILI SO ZRAVEN, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Vanjo Borovac in Petrom Habjaničem Picem. Vanja je Kranjčanka. V Maribor jo je zanesla ljubezen, delala je na Radiu Maribor in na Televiziji Maribor, potem pa se je zaposlila na Univerzi v Mariboru kot predstavnica za odnose z javnostjo. Več desetletij življenja v Mariboru niso zmogla iz njenega govora pregnati gorenjske melodije, je pa bila sama v položaju, ko je morala med vodenjem oddaje iz studia pregnati svoje tri otroke in eden izmed njih ima danes zasluge, da je 20. maj postal svetovni dan čebel. Peter v vseh štiridesetih letih novinarskega dela ni nikoli zamudil na oddajo, zdaj, ko je v pokoju, je to nadoknadil. Spomnili smo se njegovega znamenitega odziva na enega izmed golov leta 1999, ki je NK Maribor popeljal v Ligo Prvakov in štiriletnega dopisniškega dela v Berlinu, ki je bil velika preizkušnja; že na poti na novo delovno mesto je moral poročati o terorističnem napadu na njujorška dvojčka.
Preden prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji in obenem zadnji par v seriji oddaj BILI SO ZRAVEN, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Vanjo Borovac in Petrom Habjaničem Picem. Vanja je Kranjčanka. V Maribor jo je zanesla ljubezen, delala je na Radiu Maribor in na Televiziji Maribor, potem pa se je zaposlila na Univerzi v Mariboru kot predstavnica za odnose z javnostjo. Več desetletij življenja v Mariboru niso zmogla iz njenega govora pregnati gorenjske melodije, je pa bila sama v položaju, ko je morala med vodenjem oddaje iz studia pregnati svoje tri otroke in eden izmed njih ima danes zasluge, da je 20. maj postal svetovni dan čebel. Peter v vseh štiridesetih letih novinarskega dela ni nikoli zamudil na oddajo, zdaj, ko je v pokoju, je to nadoknadil. Spomnili smo se njegovega znamenitega odziva na enega izmed golov leta 1999, ki je NK Maribor popeljal v Ligo Prvakov in štiriletnega dopisniškega dela v Berlinu, ki je bil velika preizkušnja; že na poti na novo delovno mesto je moral poročati o terorističnem napadu na njujorška dvojčka.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Katarino Klančnik Kocutar in Zoranom Milovanovičem. Katarina je besedila za Otroški radijski studio brala še kot šolarka na stari lokaciji radia na Koroški cesti, profesionalno pa je med novinarje zakorakala 1. julija 1998 ob osmih zjutraj, se natančno spomni. Med njenimi prvimi nalogami je bilo pokrivanje Festivala Lent in Poletnega lutkovnega pristana. Končala je študij dramaturgije v Ljubljani in že zgodaj začutila, da bi sodelovala z Lutkovnim gledališčem, kar se je pozneje tudi zgodilo, z delom na radiu pa sta se ji uresničili dve veliki ljubezni. Med anekdotami je izbrskala tisto, ko ni znala vzvratno zapeljati z maminim »pejekom«, medtem ko jo je gledal štab starejših novinarskih kolegov. Zoran je dober poznavalec športov v regiji in medtem ko preizprašuje podobo Maribora kot nogometnega mesta pove, da ima rad odličen nogomet in je kot novinar temeljito spremljal med drugim namizni tenis, odbojko in judo, športe, ki so v Mariboru razmeroma uspešni. Še vedno se vživi ob prenosih, od nekdaj pa je živel za kulturo in umetnost. Razgledan je in še vedno strasten bralec, ob športnih obveznostih v tujini je obiskoval kulturne ustanove in se vedno vrnil še s kakšnim kulturno obarvanim potopisom. Povedal je anekdoto, ko se je namesto na strelskem prvenstvu znašel na poroki.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - novinarjema Katarino Klančnik Kocutar in Zoranom Milovanovičem. Katarina je besedila za Otroški radijski studio brala še kot šolarka na stari lokaciji radia na Koroški cesti, profesionalno pa je med novinarje zakorakala 1. julija 1998 ob osmih zjutraj, se natančno spomni. Med njenimi prvimi nalogami je bilo pokrivanje Festivala Lent in Poletnega lutkovnega pristana. Končala je študij dramaturgije v Ljubljani in že zgodaj začutila, da bi sodelovala z Lutkovnim gledališčem, kar se je pozneje tudi zgodilo, z delom na radiu pa sta se ji uresničili dve veliki ljubezni. Med anekdotami je izbrskala tisto, ko ni znala vzvratno zapeljati z maminim »pejekom«, medtem ko jo je gledal štab starejših novinarskih kolegov. Zoran je dober poznavalec športov v regiji in medtem ko preizprašuje podobo Maribora kot nogometnega mesta pove, da ima rad odličen nogomet in je kot novinar temeljito spremljal med drugim namizni tenis, odbojko in judo, športe, ki so v Mariboru razmeroma uspešni. Še vedno se vživi ob prenosih, od nekdaj pa je živel za kulturo in umetnost. Razgledan je in še vedno strasten bralec, ob športnih obveznostih v tujini je obiskoval kulturne ustanove in se vedno vrnil še s kakšnim kulturno obarvanim potopisom. Povedal je anekdoto, ko se je namesto na strelskem prvenstvu znašel na poroki.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Darko Pašek in Srečko Trglec.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Darko Pašek in Srečko Trglec.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Ida Baš in Davorin Zemljič.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Ida Baš in Davorin Zemljič.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Leo Kremžar in Jože Jagodnik.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je tudi danes, ko sta na Trgu svobode z nami Leo Kremžar in Jože Jagodnik.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je bilo tudi dane, ko sta se nam na Trgu svobode pridružila Breda Čepe in Anton Kresal.
Radio Maribor ne bi bil to, kar je brez ljudi, ki so ga soustvarjali nekoč. Po njihovi zaslugi smo izvedeli, kaj se dogaja po svetu in doma, nekateri so med osamosvajanjem Slovenije tvegali življenje. Z njimi je glas Štajerske segel tudi v prestolnico, slišali so zgodbe malih ljudi. V času praznovanja 80-letnice Radia Maribor jih ponovno vabimo pred mikrofon in tako je bilo tudi dane, ko sta se nam na Trgu svobode pridružila Breda Čepe in Anton Kresal.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - moderatorko Ksenijo Godec in inženirjem Janom Leškom Čuričem. Ksenija si je pot na radio utrla na veliki avdiciji sredi 90-ih let in kot slavistka z dobro izgovorjavo in lepim glasom hitro vstopila v radijski eter. Po poklicu je bila profesorica angleščine na eni izmed mariborskih osnovnih šol in ji ni bilo težko po šoli priti še na radio ali obratno; ob četrtkih je po jutranjem sporedu, ki ga je vodila od petih naprej, ob devetih šla še poučevat. Pravi, da se je vedno izogibala plehkemu govoričenju, tudi posluša ga ne rada. Jan Lešek Čurič je eden izmed najbolj zaslužnih za tehnično vzpostavitev radijskih studiev na Ilichovi 33 – za nabavo mešalne mize prek ovinkov iz Švice prek mlekarskega sejma do današnjega naslova radia, za ureditev enega najsodobnejših dramskih studiev v Evropi in za digitalizacijo ob prelomu tisočletja. In vendar – človek, ki je nekoč bil na tekočem z vsemi novostmi, se je ob gostovanju čudil sodobni radijski opremi. Jo je pa kot dobro podkovan tehnični maček v hipu osvojil in skupaj s Ksenijo suvereno izpeljal novice ob devetih.
Preden v oddajo Bili so zraven prihodnji torek ob 8:30 povabimo naslednji par, se spomnimo današnjega. Pogovarjali smo se z nekdanjima radijskima kolegoma - moderatorko Ksenijo Godec in inženirjem Janom Leškom Čuričem. Ksenija si je pot na radio utrla na veliki avdiciji sredi 90-ih let in kot slavistka z dobro izgovorjavo in lepim glasom hitro vstopila v radijski eter. Po poklicu je bila profesorica angleščine na eni izmed mariborskih osnovnih šol in ji ni bilo težko po šoli priti še na radio ali obratno; ob četrtkih je po jutranjem sporedu, ki ga je vodila od petih naprej, ob devetih šla še poučevat. Pravi, da se je vedno izogibala plehkemu govoričenju, tudi posluša ga ne rada. Jan Lešek Čurič je eden izmed najbolj zaslužnih za tehnično vzpostavitev radijskih studiev na Ilichovi 33 – za nabavo mešalne mize prek ovinkov iz Švice prek mlekarskega sejma do današnjega naslova radia, za ureditev enega najsodobnejših dramskih studiev v Evropi in za digitalizacijo ob prelomu tisočletja. In vendar – človek, ki je nekoč bil na tekočem z vsemi novostmi, se je ob gostovanju čudil sodobni radijski opremi. Jo je pa kot dobro podkovan tehnični maček v hipu osvojil in skupaj s Ksenijo suvereno izpeljal novice ob devetih.
Novinar in urednik Drago Marušič je že 17 let v pokoju. Živi razmeroma blizu naše medijske hiše in še vedno reče, da je Radio Maribor "moj radio". Pomnimo ga kot skrbnega in organiziranega urednika, za katerega je bil mikrofon njegovo veličanstvo, v šali pa dodal, da mu ne gre popolnoma zaupati, ker vse pove naprej. Izuril se je v vseh žanrih, tudi v reportažah; nekatere je posnel na različnih avtobusnih progah v Mariboru in okolici. Posebej čustveno se spomni zvočnih razglednic, ki jih je delal za rojake v Avstraliji. Drago se Irme Ferlinc Guzelj spomni kot prijetne sodelavke, ki je težave reševala z nasmehom. Po osnovni izobrazbi je veterinarka, za nastop pred mikrofonom pa se je temeljito pripravila tudi z izobraževanjem s profesionalnimi govorci, a na radiu ni ostala dlje kot pet let. Pove, da radio omogoča več ustvarjalnosti in ji je delo na njem ostalo v najlepšem spominu. Četudi je imela zaradi dolgih ur branja čestitk, ki jih je bilo nekoč res veliko, včasih tudi muskelfiber.
Novinar in urednik Drago Marušič je že 17 let v pokoju. Živi razmeroma blizu naše medijske hiše in še vedno reče, da je Radio Maribor "moj radio". Pomnimo ga kot skrbnega in organiziranega urednika, za katerega je bil mikrofon njegovo veličanstvo, v šali pa dodal, da mu ne gre popolnoma zaupati, ker vse pove naprej. Izuril se je v vseh žanrih, tudi v reportažah; nekatere je posnel na različnih avtobusnih progah v Mariboru in okolici. Posebej čustveno se spomni zvočnih razglednic, ki jih je delal za rojake v Avstraliji. Drago se Irme Ferlinc Guzelj spomni kot prijetne sodelavke, ki je težave reševala z nasmehom. Po osnovni izobrazbi je veterinarka, za nastop pred mikrofonom pa se je temeljito pripravila tudi z izobraževanjem s profesionalnimi govorci, a na radiu ni ostala dlje kot pet let. Pove, da radio omogoča več ustvarjalnosti in ji je delo na njem ostalo v najlepšem spominu. Četudi je imela zaradi dolgih ur branja čestitk, ki jih je bilo nekoč res veliko, včasih tudi muskelfiber.
Tokratno torkovo jutro na Radiu Maribor je znova odprlo vrata spominom in domišljiji. V rubriki Bili so zraven sta nas obiskala upokojena radijska kolega lektorica in fonetičarka Darja Tasič in novinar urednik Jože Fošnarič Pep. Jože je starejši od Radia Maribor in je že 18 let v pokoju. Vse do zadnjega novinarskega snemanja je edini uporabljal tako imenovano nagro, večkilogramski snemalnik z magnetofonskim trakom. Bil je tudi sindikalist in mnogi ne vedo, da je bil zaslužen za prve korake pri gradnji stavbe Regionalnega centra pod Pekrsko gorco; konec 70-ih let prejšnjega stoletja je na Centralnem delavskem svetu takratnemu generalnemu direktorju RTV-ja, naj predlagano 12-odstotno zvišanje RTV naročnine zvišajo na 15 odstotkov, tiste tri odstotke pa namenijo gradnji hiše, iz katere oddajamo od leta 1985. Darja je bila prva lektorica na Radiu Maribor, pred tem so lektorirali uredniki, in je bila prva lektorica Vedrega dela feljtona. Razložila je, kako je strahoma opominjala igralske veličine na govorne zdrse. Darja še danes popravlja besedila, ki jih preberemo v eter in pravi, da je besedilo osebna izkaznica avtorja in da bi bil lektor najsrečnejši, če bi se lahko po pregledu besedila podenj le podpisal.
Tokratno torkovo jutro na Radiu Maribor je znova odprlo vrata spominom in domišljiji. V rubriki Bili so zraven sta nas obiskala upokojena radijska kolega lektorica in fonetičarka Darja Tasič in novinar urednik Jože Fošnarič Pep. Jože je starejši od Radia Maribor in je že 18 let v pokoju. Vse do zadnjega novinarskega snemanja je edini uporabljal tako imenovano nagro, večkilogramski snemalnik z magnetofonskim trakom. Bil je tudi sindikalist in mnogi ne vedo, da je bil zaslužen za prve korake pri gradnji stavbe Regionalnega centra pod Pekrsko gorco; konec 70-ih let prejšnjega stoletja je na Centralnem delavskem svetu takratnemu generalnemu direktorju RTV-ja, naj predlagano 12-odstotno zvišanje RTV naročnine zvišajo na 15 odstotkov, tiste tri odstotke pa namenijo gradnji hiše, iz katere oddajamo od leta 1985. Darja je bila prva lektorica na Radiu Maribor, pred tem so lektorirali uredniki, in je bila prva lektorica Vedrega dela feljtona. Razložila je, kako je strahoma opominjala igralske veličine na govorne zdrse. Darja še danes popravlja besedila, ki jih preberemo v eter in pravi, da je besedilo osebna izkaznica avtorja in da bi bil lektor najsrečnejši, če bi se lahko po pregledu besedila podenj le podpisal.
Tokrat sta pred mikrofon stopila upokojena radijska kolega Edvard Pukšič in Marina Maričnik. Edi je bil novinar in urednik oddaj, ki je imel slavnostni govor ob otvoritvi RTV centra pod Pekrsko gorco, 27. novembra 1985. Spremljal je zunanjo in notranjo politiko, urednikoval med drugim oddajam Študij in glasba, Sotočja in Moj kraj, moj raj in spremljal velike mednarodne politične dogodke pri nas, kot so obisk papeža Janeza Pavla II., Billa Clintona in srečanje med Bushem in Putinom. Pustil je pečat na Radiu Maribor, ki ga je poslušal že kot osnovnošolec, za nameček pa je pred desetletji, ko pri njihovi hiši v Cerkvenjaku še ni bilo radijskega sprejemnika, radijski program poslušal pri sosedu. Marina je med drugim zbirala čestitke še v pisarni na Glavnem trgu in se spomni, da so bile zelo zaželene. Z njimi smo na Radiu Maribor na teden zapolnili ure in ure sporeda, na sporedu so bile celo vsak dan. Preden se je pred tremi leti upokojila, je skrbela, da so bile na svojem mestu osmrtnice, reklame in promo spoti za oddaje. Tudi ob srečanju v oddaji Bili so zraven nas je pobožala s svojo prijaznostjo in prvič v življenju govorila v mikrofon - prebrala je vremensko napoved in obljubila sonce.
Tokrat sta pred mikrofon stopila upokojena radijska kolega Edvard Pukšič in Marina Maričnik. Edi je bil novinar in urednik oddaj, ki je imel slavnostni govor ob otvoritvi RTV centra pod Pekrsko gorco, 27. novembra 1985. Spremljal je zunanjo in notranjo politiko, urednikoval med drugim oddajam Študij in glasba, Sotočja in Moj kraj, moj raj in spremljal velike mednarodne politične dogodke pri nas, kot so obisk papeža Janeza Pavla II., Billa Clintona in srečanje med Bushem in Putinom. Pustil je pečat na Radiu Maribor, ki ga je poslušal že kot osnovnošolec, za nameček pa je pred desetletji, ko pri njihovi hiši v Cerkvenjaku še ni bilo radijskega sprejemnika, radijski program poslušal pri sosedu. Marina je med drugim zbirala čestitke še v pisarni na Glavnem trgu in se spomni, da so bile zelo zaželene. Z njimi smo na Radiu Maribor na teden zapolnili ure in ure sporeda, na sporedu so bile celo vsak dan. Preden se je pred tremi leti upokojila, je skrbela, da so bile na svojem mestu osmrtnice, reklame in promo spoti za oddaje. Tudi ob srečanju v oddaji Bili so zraven nas je pobožala s svojo prijaznostjo in prvič v življenju govorila v mikrofon - prebrala je vremensko napoved in obljubila sonce.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Tokrat sta bila z nami Polona Pivec in Andrej Hofer, prekaljena radijca in televizijca, ki sta profesionalno pot začela na Radiu Maribor. Polona Pivec je prišla najprej na lektorsko delovno mesto in zasnovala več oddaj in rubrik, med njimi Zbrano, zapisano, prebrano, ki jo pripravljamo še danes. Vodila je jutranjo oddajo Dobro jutro, v kateri je z novinarji in sogovorniki odpirala aktualne teme, bila je tudi odgovorna urednica radia. Pravi, da radio zleze človeku pod kožo in da je vedno čutila odgovornost do prav vsakega poslušalca. Andrej Hofer je prišel na Radio Maribor sredi 90-ih let kot študent in prizna, da je vsaj malo obžaloval odhod na nacionalno televizijo; začutil je namreč, kaj pomeni zapustiti zavetje radijske družine. Danes je član razvedrilnega programa na televiziji, ceni kolegialnost in skupno delo kolektiva.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Tokrat sta bila z nami Polona Pivec in Andrej Hofer, prekaljena radijca in televizijca, ki sta profesionalno pot začela na Radiu Maribor. Polona Pivec je prišla najprej na lektorsko delovno mesto in zasnovala več oddaj in rubrik, med njimi Zbrano, zapisano, prebrano, ki jo pripravljamo še danes. Vodila je jutranjo oddajo Dobro jutro, v kateri je z novinarji in sogovorniki odpirala aktualne teme, bila je tudi odgovorna urednica radia. Pravi, da radio zleze človeku pod kožo in da je vedno čutila odgovornost do prav vsakega poslušalca. Andrej Hofer je prišel na Radio Maribor sredi 90-ih let kot študent in prizna, da je vsaj malo obžaloval odhod na nacionalno televizijo; začutil je namreč, kaj pomeni zapustiti zavetje radijske družine. Danes je član razvedrilnega programa na televiziji, ceni kolegialnost in skupno delo kolektiva.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Prijetno vznemirjeni smo se srečali pred mikrofonom aktivni in nekdanji radijci, obudili spomine, razkrili skrivnosti, primerjali radijsko delo nekoč in danes. Lučka Gruden je na Radio vstopila skozi kulturna vrata in vodila Uredništvo kulturnega sporeda, arhiv je poln radijskih iger, ki so nastali ob njenem vodenju, leta 2008 je odšla na tretji program Radia Slovenija Ars in je ponosna, da se ni navzela ljubljanske izreke. Dušan Tomažič je na Radiu Maribor sprva delal v mladinski oddaji Študij in glasba, potem pa se je na Radiu Maribor zaposlil 1. aprila leta 1986. Zapustil ga je zaradi televizije, a je kot mentor jezikovno izobraževal mnoge radijce.
Torkova jutranja rubrika ob 80-letnici Rada Maribor, v kateri gostimo nekdanje sodelavce. Prijetno vznemirjeni smo se srečali pred mikrofonom aktivni in nekdanji radijci, obudili spomine, razkrili skrivnosti, primerjali radijsko delo nekoč in danes. Lučka Gruden je na Radio vstopila skozi kulturna vrata in vodila Uredništvo kulturnega sporeda, arhiv je poln radijskih iger, ki so nastali ob njenem vodenju, leta 2008 je odšla na tretji program Radia Slovenija Ars in je ponosna, da se ni navzela ljubljanske izreke. Dušan Tomažič je na Radiu Maribor sprva delal v mladinski oddaji Študij in glasba, potem pa se je na Radiu Maribor zaposlil 1. aprila leta 1986. Zapustil ga je zaradi televizije, a je kot mentor jezikovno izobraževal mnoge radijce.