Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi
Serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi Serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Poglej in povej

Literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl

22. 2. 2024

V rubriki smo se ob 90-letnici z voščilom spomnili literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla in njegove vsestranske ustvarjalnosti.

8 min

V rubriki smo se ob 90-letnici z voščilom spomnili literarnega zgodovinarja dr. Matjaža Kmecla in njegove vsestranske ustvarjalnosti.

Zbrano, zapisano, prebrano

Noč, ko je preplavala reko

22. 2. 2024

Predstavljamo roman Adriane Kuči z naslovom Noč, ko je preplavala reko. Knjiga je izšla pri Založbi Litera.

4 min

Predstavljamo roman Adriane Kuči z naslovom Noč, ko je preplavala reko. Knjiga je izšla pri Založbi Litera.

Frekvenca X

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

22. 2. 2024

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.

50 min

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.

Radio Koper svetuje

Naravna nega kože

22. 2. 2024

V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.

19 min

V svetovalni oddaji ponujamo nekaj naravnih rešitev za nego kože, obraza in tudi ust, ki je izjemno pomembna sploh ob težkih boleznih in prav zaradi tega nekatere snovi ne bi smele še dodatno obremenjevati organizma. Z nami se je Darja Rojec, kemičarka in zeliščarka, ki je o uporabi naravnih sestavin do zdaj napisala 5 knjig, po vsej državi organizira tudi številne delavnice. Je tudi vodja podružnice Obala-Kras Združenja Europa Donna.

Radiosfera

Devet planetarnih mej Zemlje

22. 2. 2024

Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

13 min

Po prepričanju mnogo znanstvenikov vemo dovolj o delovanju sistemov Zemlje, da lahko določimo meje zmogljivosti našega planeta. Če te meje prestopimo, tvegamo porušenje stabilnega stanja vseh sistemov na Zemlji, ki so bili v ravnovesju ves holocen, torej ves čas, v katerem se je razvila moderna družba. Koncept meja »nosilnosti« našega planeta je leta 2009 predlagala velika skupina znanstvenikov, zbranih po vsem svetu. Na podlagi meritev, izračunov in dognanj v številnih znanstvenih disciplinah so utemeljili devet mej »nosilnosti«, znotraj katerih je na Zemlji še zagotovljeno varno okolje za človeštvo. Ideje o Zemlji, ki ima omejene naravne vire in sposobnosti prilagajanja, niso nove. Na to je opozorila knjiga Meje rasti že leta 1972, a so svarila ostala preslišana in ukrepi neizvedeni. O tem, pa tudi o sprožilcih nepovratnih sprememb in o štirih scenarijih za prihodnost našega planeta v pogovoru s klimatologinjo profesorico doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Ultrazvok

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

21. 2. 2024

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi

11 min

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi

Možgani na dlani

Plezanje: cela kopica dražljajev za naše možgane, dobrodošla tudi v starosti

22. 2. 2024

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.

13 min

V tokratni epizodi Možganov na dlani spet potujemo v plezalno steno. Ste tudi vi kot otroci veliko plezali naokoli, recimo po drevesih, pohištvu in podobno? Prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave v Kopru pravi, da se ta kompleksni elementarni gibalni vzorec ne pojavlja in spodbuja več tako pogosto, kot včasih, za naše možgane in telo pa je pomemben. Tudi, če želimo nabrati nekaj pomembne "rezerve" za starost. Vse bolj poglobljen pogled razvoj nevroznanosti ponuja tudi v področje rehabilitacije (športnih) plezalcev, s katero se ukvarja kineziolog Ahac Istenič. Oba sta bila gosta Mojce Delač.

Lokalni čas

Reka Pivka je včasih tekla v nasprotno smer

22. 2. 2024

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"

13 min

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"

Spominčice

Kdo je pred 99 leti sestavil prvo slovensko križanko?

22. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Sami naši

S starim golfom po svilni poti, umetniška pot Hanne Dujmović in projekt Avdiomanija za večjezične otroke in mladostnike

21. 2. 2024

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

40 min

V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.

Glasovi svetov

Ko nezavedno pokliče materinščino

14. 2. 2024

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

53 min

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Radiosfera

"Materni jezik ni nujno jezik matere"

21. 2. 2024

Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.

10 min

Leta 1999 je Unesco 21. februar dan razglasil za mednarodni dan maternih jezikov, ki letos poteka pod geslom “Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja”. V tokratni Radiosferi smo zato pri dr. Maji Melinc Mlekuž, raziskovalki na Centru za kognitivne znanosti jezika in predavateljici na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, preverili, ali lahko materinščino pozabimo in ali lahko naenkrat osvojimo dve.

Pod pokrovko

Dobrote Dolenjske

21. 2. 2024

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.

12 min

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.

Spominčice

Eden največjih strokovnjakov za potrese

21. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo smo?

Staro ljubljansko letališče

20. 2. 2024

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

50 min

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

Koristnice

Februarska in zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku

19. 2. 2024

Čeprav se pomlad še ni začela, pa v sadovnjakih že lahko postorimo marsikaj. O februarskih in zgodnjespomladanskih opravilih – rezi, cepljenju, gnojenju in škropljenju sadnega drevja – v tokratni svetovalni oddaji Koristnice. Z nami bo svetovalec in specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Andrej Soršak.

16 min

Čeprav se pomlad še ni začela, pa v sadovnjakih že lahko postorimo marsikaj. O februarskih in zgodnjespomladanskih opravilih – rezi, cepljenju, gnojenju in škropljenju sadnega drevja – v tokratni svetovalni oddaji Koristnice. Z nami bo svetovalec in specialist za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Andrej Soršak.

Intelekta

Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike

20. 2. 2024

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.

50 min

Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.

Radiosfera

Martina Šolc:' Vzgojitelji prinašamo slovenščino v otrokov svet, smo kot čarobni samorogi'

20. 2. 2024

Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.

13 min

Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini se vse bolj zavedajo, da so tudi pri njih nujne spremembe v šolstvu. V šole s slovenskim učnim jezikom se namreč vpisuje vse več otrok, ki se s slovenščino prvič srečajo šele, ko prestopijo prag vrtca ali šole. Kako približati slovenščino najmlajšim, že vrsto let raziskuje goriška Slovenka Martin Šolc. Pri poučevanju jezika je ključna igra, prek katere otrokom približamo jezik in cel kup zanimivih didaktičnih pripomočkov.

Spominčice

Pravnik in skladatelj, ki je deloval tudi v mariborskem gledališču

20. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Pogled v znanost

LIFE Lynx, ob skorajšnjem zaključku projekta reševanja risov

19. 2. 2024

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Miha Krofel

22 min

Izteka se sedemletni program Evropske unije LIFE Lynx, namenjen ohranitvi risov v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Po ponovni naselitvi, prva je bila že leta 1973, se njihova populacija povečuje. Ta zver iz družine mačk po izumrtju v začetku 20. stoletja spet živi v naših gozdovih. O ohranitvi populacije in reševanju risov v oddaji govori dr. Miha Krofel z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Miha Krofel

Klicna koda

Za Klimtovo Gospodično Lieser od 50 do 80 milijonov evrov

19. 2. 2024

V Avstriji bodo jeseni zvezne parlamentarne volitve, predvolilni boj pa se je že pričel. Veliko je tudi namigovanj glede možnosti predčasnih volitev. Sicer pa je zanimivo dogajanje tudi na kulturnem področju. V regiji Salzkammergut poteka evropska prestolnica kulture. In še en zanimiv dogodek se je zgodil Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju je javnosti prvič predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, ki je veljala za izgubljeno. Kdaj bo dražba in zakaj takšna odmevnost te najdbe?

8 min

V Avstriji bodo jeseni zvezne parlamentarne volitve, predvolilni boj pa se je že pričel. Veliko je tudi namigovanj glede možnosti predčasnih volitev. Sicer pa je zanimivo dogajanje tudi na kulturnem področju. V regiji Salzkammergut poteka evropska prestolnica kulture. In še en zanimiv dogodek se je zgodil Dražbena hiša Im Kinsky na Dunaju je javnosti prvič predstavila sliko Gustava Klimta Gospodična Lieser, ki je veljala za izgubljeno. Kdaj bo dražba in zakaj takšna odmevnost te najdbe?

Spominčice

Naše prve sorte jabolk

19. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Spominčice

Kako je na naš jedilnik prišel – krompir ?

18. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

7. stran

Tone Vrhovnik Straka: Si danes vzel tablete?

16. 2. 2024

V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

7 min

V oddaji 7. stran v nedeljskih jutrih iščemo bralni navdih in bralna priporočila. Danes je v središču pozornosti slovenski avtor Tone Vrhovnik Straka, ki je prepričan, da bi lahko ogromno tablet nadomestil pogovor. Meni, da so duševne bolezni družbeni konstrukt. Postavljeno ima diagnozo bipolarna motnja, a jo obvladuje sam. Njegova edina tableta je delo s samim sabo in sprejemanje samega sebe takšnega, kot je, s čustvenimi vzponi in padci. Izkušnje predstavlja v knjigi s provokativnim naslovom “Si danes vzel tablete?”. Za vsakim poglavjem je zgodba o avtorjevih kompanjonih, niso vse zgodbe žalostne, nekaj je izrazito lepih in optimističnih. V oddaji 7. stran se bo Bojan Leskovec o bralni izkušnji ob snidenju s knjigo »Si danes vzel tablete?« pogovarjal s profesorjem književnosti Klemnom Lahom.

naPOTki

Janko Kodila: »V eni uri skozi štiri letne čase in še postanek v nebesih.«

17. 2. 2024

NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.

17 min

NaPOTki v aktualni sezoni odkrivajo svet izvirnih doživetij po izboru Slovenske turistične organizacije. Kdor je vsaj enkrat obiskal Prekmurje, ve, da se od tam ne moreš vrniti lačen. Gostoljubnost Prekmurcev tega preprosto ne dopusti. Zdaj že veste na kateri konec Slovenije bomo šli v naslednjih minutah. Kaj pa vsebina tokratnega doživetja? Priprava stejkov je med slovenskimi poklicnimi in ljubiteljskimi kuharji v zadnjih letih zelo priljubljena tema. Mimogrede, v slovarju Fran ob geslu stejk najdete razlago, da gre za debelejši zrezek. V šunkarni Kodila so pripravili zgodbo o mesu, za katerega si je vredno vzeti čas. In res, »mala mesna akademija« je za potrpežljive gurmane, celovito doživetje vam bo vzelo v povprečju okoli 5 ur. Ogledi sušilnic in zorilnic mesa, spoznavanje zanimivih dejstev o mesu in naposled kuharski praktikum z vmesnimi in končnimi degustacijami rezultatov dela. Današnjo epizodo NaPOTkov je pripravil Bojan Leskovec.

Poglobljeno

DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO - primeri dobre prakse - družina RIBIČ...

17. 2. 2024

V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.

116 min

V tokratni oddaji Poglobljeno govorimo o družinskem podjetništvu, o tem kako pomemben del nacionalne ekonomije predstavlja… O tem bodo v oddaji razmišljali: - pravnik, nekdanji politik in diplomat prof.dr. Ludvik Toplak, - župnik Frančesko Bertolini, - duhovna antropologinja Milena Janel, dijaki in učitelji mariborske Srednje šole za gostinstvo in turizem in člani družinskega podjetja Ribič iz Maribora - Janez, Marija, Rok in Tim. Povedali so, da so zdravi odnosi, medsebojno zaupanje, spoštovanje in lojalnost osnova uspešnega družinskega podjetništva. Glasbena oprema TIM RIBIČ, Tehnična realizacija Goran Glavičič. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega prograna Radia Maribor Robert Levstek.

Obrazi sosednje ulice

Sanskriti Kumar: »Za slovensko družbo si želim, da bi se bolj cenila in bila bolj poenotena.«

17. 2. 2024

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanskriti Kumar, ki se je pri desetih letih iz Indije preselila v Slovenijo. Spregovorila je o izzivih ob prihodu v tujo deželo, o Mariboru, ki je bil njen prvi stik s Slovenijo, pa tudi o njenem pogledu na Slovence in Indijo.

44 min

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Sanskriti Kumar, ki se je pri desetih letih iz Indije preselila v Slovenijo. Spregovorila je o izzivih ob prihodu v tujo deželo, o Mariboru, ki je bil njen prvi stik s Slovenijo, pa tudi o njenem pogledu na Slovence in Indijo.

Potujte z Radiem Maribor

Spoznajte recepte iz čarobnega kovčka

17. 2. 2024

Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.

24 min

Za tokratno turistično oddajo smo se ustavili v Slovenskih goricah, natančneje pri Sveti Ani, in obiskali zeliščarko Danico Kolarič. Kaj je tako posebnega v zeliščni zemljanki in kaj prihaja iz njenega čarobnega kovčka, smo izvedeli v oddaji, v njej smo začeli tudi novo potopisno zgodbo; z mladima popotnicama Julijo in Ajdo odkrivamo Evropo.

Spominčice

Avtobus je lahko zamenjal tudi kinodvorano

17. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

KiKs

Skrčflacija vpliva na denarnico, skimpflacija na zdravje potrošnika

16. 2. 2024

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

6 min

V času vsesplošne draginje je Zveza potrošnikov Slovenije opazila in opozorila na dve potrošniku škodljivi praksi – »skrčflacijo« in »skimpflacijo«, ki pomenita netransparentno spreminjanje količine in kakovosti živil. V KiKs-u se bomo lotili iskanja izvora obeh besed. Darja Pograjc se je o uvajanju novih besed v slovenski jezik pogovarjala z doc. dr. Borisom Kernom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi gorici.

Lokalni junak

Slavica Strelec

16. 2. 2024

Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.

14 min

Tokrat v naši redni oddaji Lokalni junak predstavljamo Slavico Strelec, ki je svoje službeno življenje posvetila kmetijstvu in se bo sredi leta upokojila. Najprej je bila zaposlena na ptujski kmetijski zadrugi, po reorganizaciji pa nato dobrih 33 let na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. Tam je kmalu postala ena od gonilnih sil pri pripravi največje predstavitve domačih dobrot oziroma razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 35.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Prav tako se je v službi posvečala področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s katerimi so lahko tudi gospodinje na kmetijah zaslužile kak dodaten evro in ji gre velik delež zaslug, da so se kmečke žene v spodnjem Podravju povezale v društva. Naša novinarka iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič je Društvo podeželskih žena Markovci, v katerem je članica Slavica Strelec, obiskala v pustnem času, med peko krofov in izdelavo pustnih okraskov iz krep papirja.

Iz roda v rod

JUDOVSTVO - tudi kot sociokulturna pripadnost Božjemu - SARA BOŽANIĆ...

17. 2. 2024

Gostja naše tokratne verske oddaje iz Roda v rod je Sara Božanič iz Murske Sobote. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica in podjetnica. Kako iz vseh teh svojih identitet črpa veselje do življenja in radost bivanja… Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

26 min

Gostja naše tokratne verske oddaje iz Roda v rod je Sara Božanič iz Murske Sobote. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica in podjetnica. Kako iz vseh teh svojih identitet črpa veselje do življenja in radost bivanja… Oddajo je pripravil Tone Petelinšek. Tehnična realizacija Boštjan Feguš. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.

Evolucija užitka

Prvič - podkast o spolnosti za mlade

16. 2. 2024

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

2 min

Iskreni, sočutni, prijazni in zabavni pogovori mladih o odraščanju in spolnosti.

Radiosfera

Iz Radiosfere - Katalena - Miško Koroško

16. 2. 2024

Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love

23 min

Izbrana skladba: Katalena - Miško Koroško Glasbeni predlogi so bili: Zajtrk - Sol Katalena - Miško Koroško Bob Marley - One love

Podobe znanja

Marjetka Podobnik: Strukturni nered omogoča proteinom, da opravljajo več različnih funkcij

16. 2. 2024

Virusi in bakterije so skozi dolgo evolucijo razvili celo paleto orodij, s katerimi si pomagajo pri preživetju in razmnoževanju. Izredno fleksibilnost teh orodij podrobneje spoznavamo šele ob pomoči vse bolj sofisticiranih naprav, ki nam omogočajo vpogled v samo strukturo molekul in v to, kako dejansko potekajo procesi, s katerimi si denimo virusi in nekatere bakterije odprejo celično membrano in vstopijo v celico, in kako se na raznolike načine branijo in prilagajajo okolju.

32 min

Virusi in bakterije so skozi dolgo evolucijo razvili celo paleto orodij, s katerimi si pomagajo pri preživetju in razmnoževanju. Izredno fleksibilnost teh orodij podrobneje spoznavamo šele ob pomoči vse bolj sofisticiranih naprav, ki nam omogočajo vpogled v samo strukturo molekul in v to, kako dejansko potekajo procesi, s katerimi si denimo virusi in nekatere bakterije odprejo celično membrano in vstopijo v celico, in kako se na raznolike načine branijo in prilagajajo okolju.

Jutranja vremenska fronta

Kaj sploh počnejo meteorologi?

16. 2. 2024

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

7 min

Meteorologi so po osnovni izobrazbi fiziki in čeprav vreme napovedujejo, nanj nimajo vpliva. Poleg vremenske prognostike so dejavni tudi na drugih področjih. Katera so ta, pa tudi kaj so zmotna prepričanja, ki jih imamo o vremenoslovcih, raziskujemo v tokratni Jutranji vremenski fronti z Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije za okolje in Urošem Perkanom, doktorskim študentom s Fakultete za matematiko in fiziko.

Petek brez pravila

"Sving je dialog, ki se sproti razvija."

16. 2. 2024

LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.

8 min

LISA – Ljubljana International Swing Academy. Svingovski dogodek, kjer se bo plesalo od petka do nedelje. Glasbeni ritmi prve polovice 20. stoletja, stilske oprave, ki jim danes rečemo vintage ali retro, ter ples, ki slavi odprtost, živahnost in veliko improvizacije. Sving (in omenjeni festival) nam v Petku brez pravila predstavlja Aleš Kolar iz Plesne šole Vintage Swing.

Spominčice

Kdo je bil in Peter Kozler in zakaj se je zapisal v zgodovino?

16. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

3 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Proti etru

Daša Ličen: Do Trsta čutimo nekakšno nostalgijo

15. 2. 2024

Dr. Daša Ličen je raziskovalka na ZRC SAZU, antropologinja, ki je zadnjih pet let raziskovala življenje habsburškega Trsta od leta 1848 do 1916. Njena znanstvena študija je bila najprej doktorska disertacija, nato pa je izšla še kot knjiga z naslovom Meščanstvo v zalivu ter podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Trst je bil vse od 14.stoletja naprej del Habsburškega imperija in šele v 18. in 19. stoletju se je razmahnil kot slikovito pristaniško mesto in kmalu postal četrto največje mesto imperija.

29 min

Dr. Daša Ličen je raziskovalka na ZRC SAZU, antropologinja, ki je zadnjih pet let raziskovala življenje habsburškega Trsta od leta 1848 do 1916. Njena znanstvena študija je bila najprej doktorska disertacija, nato pa je izšla še kot knjiga z naslovom Meščanstvo v zalivu ter podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Trst je bil vse od 14.stoletja naprej del Habsburškega imperija in šele v 18. in 19. stoletju se je razmahnil kot slikovito pristaniško mesto in kmalu postal četrto največje mesto imperija.

Poglej in povej

Davorin Zemljič, radijski tonski mojster na olimpijskih igrah v Sarajevu

15. 2. 2024

Včeraj (14. februar) je minilo 40 let od slavja v Sarajevu, ko je srebrni Jure Franko osvojil prvo olimpijsko medaljo v alpskih disciplinah. Tam je bil tudi Davorin Zemljič, naš upokojeni tonski mojster. O spominu na sarajevske olimpijske igre iz drugega zornega kota v tokratni rubriki Poglej in povej.

10 min

Včeraj (14. februar) je minilo 40 let od slavja v Sarajevu, ko je srebrni Jure Franko osvojil prvo olimpijsko medaljo v alpskih disciplinah. Tam je bil tudi Davorin Zemljič, naš upokojeni tonski mojster. O spominu na sarajevske olimpijske igre iz drugega zornega kota v tokratni rubriki Poglej in povej.

Zbrano, zapisano, prebrano

Vse ali nič, Anže Voh Boštic

15. 2. 2024

Tokrat predstavljamo knjižni prvenec nekdanjega novinarja portala Pod črto Anžeta Voha Boštica, z naslovom Vse ali nič. Franjo je ravno diplomiral iz politologije in obupano potrebuje kakršno koli delo, saj se z mamo komaj preživljata. Na srečo so ga sprejeli na plačano prakso pri dr. Agnes, vplivni figuri Napredne socialne stranke. Nekako se mu posreči dobiti sobo in poln naivnega upanja se odpravi v oddaljeno prestolnico. Tam ga hitro čaka streznitev – sodobna politika je spektakel za množice, v ozadju katerega so notranjepolitični boji, kupčkanje z glasovi, lobiranje, »strici iz ozadja« ter korupcija. Franjo se tako nenadejano znajde sredi škandala, samo od njega pa je odvisno, ali bo kočljive informacije izkoristil v prid karieri ali pa bo ohranil svoja prepričanja. Roman o tipični streznitvi, ki jo prinese soočenje s trdo realnostjo preživetja, bildungsroman o poznem odraščanju idealističnega mladeniča s province ter družbeno-kritična politična srhljivka, ki zveni sumljivo znano. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi.

5 min

Tokrat predstavljamo knjižni prvenec nekdanjega novinarja portala Pod črto Anžeta Voha Boštica, z naslovom Vse ali nič. Franjo je ravno diplomiral iz politologije in obupano potrebuje kakršno koli delo, saj se z mamo komaj preživljata. Na srečo so ga sprejeli na plačano prakso pri dr. Agnes, vplivni figuri Napredne socialne stranke. Nekako se mu posreči dobiti sobo in poln naivnega upanja se odpravi v oddaljeno prestolnico. Tam ga hitro čaka streznitev – sodobna politika je spektakel za množice, v ozadju katerega so notranjepolitični boji, kupčkanje z glasovi, lobiranje, »strici iz ozadja« ter korupcija. Franjo se tako nenadejano znajde sredi škandala, samo od njega pa je odvisno, ali bo kočljive informacije izkoristil v prid karieri ali pa bo ohranil svoja prepričanja. Roman o tipični streznitvi, ki jo prinese soočenje s trdo realnostjo preživetja, bildungsroman o poznem odraščanju idealističnega mladeniča s province ter družbeno-kritična politična srhljivka, ki zveni sumljivo znano. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi.

Radiosfera

Dr. Majda Pavlin: »Med raziskovalci (po doktoratu) je pri nas le kakšna tretjina žensk«

15. 2. 2024

Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.

17 min

Dr. Majda Pavlin je članica Komisije za enake možnosti v znanosti (2023-2026), v goste pa smo jo povabili ob nedavnem mednarodnem dnevu za ženske in dekleta v znanosti, da iz svojih izkušenj pove, kako je šla njena znanstveno-raziskovalna pot, kaj v Mladi Akademiji ugotavljajo glede diskriminacije na poti po doktoratu, katere prioritete imajo znotraj komisije in kam se Slovenija uvršča, če jo na področju enakih možnosti v znanosti, primerjamo z drugimi evropskimi državami. Z dr. Majdo Pavlin se je pogovarjala Mojca Delač.

Lokalni čas

Mineva 50 let od prve izvedbe Trnovskega maratona

15. 2. 2024

V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.

13 min

V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.

Storž

Pot v bolnišnico se je pričela s koreto

15. 2. 2024

V preteklih oddajah smo že spoznali prvo- in drugonagrajenca lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z osrednjeslovenskimi knjižnicami. Gre za Zgodbe mojega kraja s podnaslovom Kako smo se nekoč prevažali. Gospod Franc Valentin Perko z Rakeka pa se je razveselil tretje nagrade, saj se je ob naslovu spomnil dogodka iz otroštva, sicer povezanega z bivanjem v bolnišnici, pa vendar tako nenavadnega, da se je odločil o tem napisati zgodbo in ji dal naslov "Pot v bolnišnico se je pričela s koreto". Gospod Franc Valentin Perko je v pogovoru z Lucijo Fatur z veseljem podelil še nekaj drugih zanimivosti iz svojega življenja, ki ga zdaj uživa v pokoju.

21 min

V preteklih oddajah smo že spoznali prvo- in drugonagrajenca lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga organizira Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z osrednjeslovenskimi knjižnicami. Gre za Zgodbe mojega kraja s podnaslovom Kako smo se nekoč prevažali. Gospod Franc Valentin Perko z Rakeka pa se je razveselil tretje nagrade, saj se je ob naslovu spomnil dogodka iz otroštva, sicer povezanega z bivanjem v bolnišnici, pa vendar tako nenavadnega, da se je odločil o tem napisati zgodbo in ji dal naslov "Pot v bolnišnico se je pričela s koreto". Gospod Franc Valentin Perko je v pogovoru z Lucijo Fatur z veseljem podelil še nekaj drugih zanimivosti iz svojega življenja, ki ga zdaj uživa v pokoju.

Ultrazvok

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

15. 2. 2024

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate

10 min

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate

Možgani na dlani

Plezanje - "razčlembe zgodb in oprijemkov" za možgane

15. 2. 2024

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.

13 min

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.

Spominčice

Podjetnik, ki je razvil semenarsko dejavnost na Slovenskem

15. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Frekvenca X

Človeška napaka

14. 2. 2024

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?

24 min

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?

Sami naši

Alma Bejtullahu s Humboldtovo štipendijo v Frankfurtu, Ljubljana gostila gledališča prestolnic nekdanje Jugoslavije, pevka Remi pripravlja nov album

14. 2. 2024

Nocoj smo v oddaji Sami naši na Prvem za vas obiskali festival Ruta. Prinašamo nekaj najzanimivejših utrinkov gledaliških poslastic z območja nekdanje skupne države. v glasbenem studiu smo ujeli tudi vokalistko Remi skupine Elemental in jo zmotili pri ustvarjanju novega albuma. Na začetku pa poslušajte zgodbo Alme Bejtullahu, ki je kot znanstvena raziskovalka trenutno v Frankfurtu.

44 min

Nocoj smo v oddaji Sami naši na Prvem za vas obiskali festival Ruta. Prinašamo nekaj najzanimivejših utrinkov gledaliških poslastic z območja nekdanje skupne države. v glasbenem studiu smo ujeli tudi vokalistko Remi skupine Elemental in jo zmotili pri ustvarjanju novega albuma. Na začetku pa poslušajte zgodbo Alme Bejtullahu, ki je kot znanstvena raziskovalka trenutno v Frankfurtu.

Radio Koper svetuje

Se v hiperbarični komori lahko pomladimo?

14. 2. 2024

Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.

19 min

Hiperbarična kisikova terapija je po svetu zelo razširjena metoda regeneracije in posebej priljubljena med poslovneži, športniki in starostniki. V glavnem takimi, ki imajo nekaj pod palcem, če izključimo bolnike, ki se zdravijo pod zdravniškim nadzorom. Pacient v hiperbarični komori pod povišanim atmosferskim pritiskom vdihuje čisti kisik, kar po mnogih raziskavah pospešuje celjenje tkiv, izboljšuje krvni obtok in zmanjšuje vnetja. Ali se v taki komori lahko pomladimo, zgladimo gube ali v nam pomagaga k ozdravitvi vsakršne bolezni, smo se pozanimali pri docentu dr. Žarku Finderletu na Inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani, kjer deluje Center za baromedicino.