Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
Rubrika Poglej in povej tokrat prinaša spomin na pesnika in dolgoletnega sodelavca našega Radia Slavka Juga.
Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.
Predstavili smo knjigo Salon Kitty, Seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je izšla v knjižni zbirki Žametna Beletrina.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
V svetovalni oddaji smo se posvetili osamosvajanju otrok. Koliko bližine potrebujejo in koliko svobode? Vsak starš je zaščitniški, a tudi tu velja zdrava meja. Kdaj zaščitništvo postane nadzor, kdaj manipulacija, kdaj otrok starša preneha potrebovali in ali ga sploh daj? O tem Mateja Brežan z Melito Kuhar, univerzitetno diplomirano socialno pedagoginjo in diplomirano socialno delavko, strokovnjakinjo za odnose in lastnico Svetovalnice.
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Oceno nezadovoljivo je dobil le en izdelek
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Zgodbe Slovencev iz sosednjih držav so zelo raznolike, tako kot je raznoliko njihovo življenje. To velja tudi za glasbenike. Za koroške Slovence velja, da pojejo od najzgodnejših let naprej, mnogi tudi igrajo različne inštrumente. In če smo nekoč poznali predvsem njihovo zborovsko dejavnosti, zdaj v ospredje prihajajo tudi druge glasbene zvrsti; od jazza do rocka.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Globalno segrevanje ne prizanaša niti morju, letos smo namreč dosegli nov rekord v številu dni, ko morje presega 30 stopinj Celzija. Vse toplejše morje ima tudi različne negativne vplive na živali in rastline, ki živijo v njem. Kaj se zgodi z ekosistemi, če je v morski vodi pretoplo, izveste v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.
Gorniška sezona je na vrhuncu, zato smo v svetovalni oddaji Koristnice govorili o varnosti v gorah. Vprašali smo se kaj moramo upoštevati, preden se odpravimo v gore, katera oprema je obvezna in katera priporočljiva, pa tudi kaj storimo, če pride do nesreče. Z nami je bil reševalec Gorske reševalne službe Maribor, Ljubo Hansel.
V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.
V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!
V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.
V jutranjem pogovoru smo z Mojco Širok potegnili črto pod njen iztekajoči se mandat dopisnice RTV Slovenija v Bruslju.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.
Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.
Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
Tokratna (21.7.2024) verska oddaja Iz roda v rod ima delovni podnaslov vera in romarstvo; obiskali smo največje slovensko romarsko središče Brezje na Gorenjskem s tamkajšnjim svetiščem Marije pomagaj… z nami sta: dr.Andreja Eržen Firšt – direktorica romarskega urada na Brezjah in pater dr.Robert Bahčič – rektor brezjanske bazilike… torej – romarstvo kot derivat vere in upanja… Tehnična realizacija Zoran Perko. Avtor oddaje Tone Petelinšek. V.d.odgovornega urednika nacionalnega programa Radia Maribor Danijel Poslek.
V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.
V poletni različici turistične oddaje spoznavamo slovenske turistične kmetije. Ustavili smo se že v Halozah, Slovenskih goricah in pod Pohorjem – tokrat pa smo se odpravili na Koroško. Predstavila se nam je ekološka kmetija Mikl iz Jamnice pri Prevaljah.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.
Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Morgan James - Bring yourself to me Alenka Pinterič - Štajerska Lady Smaal Tokk - Gdw je Ferdo? Zmagala je Štajerska Lady Alenke Pinterič
Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.
Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
V rubriki Poglej in povej smo izvedeli, da prav letos mineva 80 let od prav posebne izdaje Prešernove Zdravljice, ki je sredi vojne izšla natanko stoletje po tistem, ko je France Prešeren napisal pesniško mojstrovino, katere del je postal naša državna himna.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.
Tokrat predstavljamo roman Lenarta Zajca z naslovom RANA, ki je izšel pri Založbi Litera. Knjiga je zadnji del vojne trilogije, ki jo začne Odred in nadaljuje Pošast. Kot bi pisalo v uvodu kakšnega filma, je zgodba trojnega vojnega romana plod domišljije, ki temelji na resničnih dogodkih. Zajčeva trilogija bralcu živo predstavi različne usode mladih fantov in deklet med viharno vojno, medvojno obdobje in povojno preobrazbo družbe. V Rani mladostni idealizem in pogum, ki smo ju spoznali v prvih dveh delih trilogije, trčita v novonastajujoči svet, drugačno realnost, kot jo je pričakovala peščica tistih, ki je preživela vojno.
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Še posebej poleti moramo poskrbeti za to, da imajo domače živali dovolj sveže vode, da se zadržujejo predvsem v senci. Tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam in nihanjem temperature nista dobra. V oddaji Radio Koper svetuje tudi o tem, kako za male živali poiskati nujno veterinarsko pomoč. Tjaša Škamperle
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Fuzija predstavlja enega od velikih obetov prihodnosti. Če bi nam uspelo poustvariti dogajanje, ki sicer poteka v središču sonca, bi si lahko zagotovili vir zadostne količine električne energije za ves planet. Brez toplogrednih plinov in jedrskih odpadkov. A posnemanje sonca je zapleten tehnološki izziv. Kako denimo sploh ustvarimo 100 milijonov stopinj Celzija na Zemlji? Kaj preprečuje, da se vse naokoli zaradi vročine preprosto ne vžge? Če so ta vprašanja že razrešena, jih še mnogo ostaja povsem odprtih. Raziskave, ki so nujne za uspešen zagon Itra, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, ki se gradi v južni Franciji, potekajo tudi na raziskovalnem jedrskem reaktorju Triga v Brinju pri Ljubljani. Z novo napravo, ki se imenuje Katana, bodo raziskovali t. i. aktivirano vodo. Gost v Radiosferi je bil dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega jedrskega reaktorja Triga.
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!
V dneh, ko ne manjka sonca, spet kodramo našo radovednost in možgane sprašujemo, kaj ima z njimi vitamin D? Po odgovore se je Mojca Delač odpravila na Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo k prof. dr. Mojci Kržan. Zakaj je vitamin D poseben in ali res deluje tudi nevroprotektivno? Preverimo!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol
Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Progasti gož je naša največja nestrupena kača, ki ima v Sloveniji najboljše pogoje za življenje v Slovenski Istri. “Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo ponovno vabimo k sodelovanju vse ljubiteljske znanstvenike, da s skupnimi močmi zberemo čim več informacij o pojavljanju te zanimive, redke in ogrožene vrste plazilcev,” je povedala gostja doc. dr. Alenka Žunič Kosi. Kako prepoznamo progastega goža? S čim se prehranjuje in kje se najraje zadržuje? Odgovore smo poiskali v ponovljeni Radiosferi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).
Letošnje vreme povzroča vrtičkarjem precejšnje težave. Po daljšem deževnem obdobju je zdaj zaradi visokih temperatur treba rastline pogosto zalivati. O tem, kako to počnemo pravilno, kako uredimo namakanje in kaj v tem času še lahko posadimo na vrt, v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.
Letošnje vreme povzroča vrtičkarjem precejšnje težave. Po daljšem deževnem obdobju je zdaj zaradi visokih temperatur treba rastline pogosto zalivati. O tem, kako to počnemo pravilno, kako uredimo namakanje in kaj v tem času še lahko posadimo na vrt, v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.
Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?
Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«