Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z naravovarstvenikom z mariborskega Zavoda za varstvo narave Andrejem Grmovškom se pogovarjamo o naravi in naravnih znamenitostih, ki jih moramo varovati, če želimo preživeti. O razprodaji in uničevanju narave, ki smo mu priča v sodobnem času, pa tudi o tem, da ljudje vse bolj živimo mimo narave.
Z naravovarstvenikom z mariborskega Zavoda za varstvo narave Andrejem Grmovškom se pogovarjamo o naravi in naravnih znamenitostih, ki jih moramo varovati, če želimo preživeti. O razprodaji in uničevanju narave, ki smo mu priča v sodobnem času, pa tudi o tem, da ljudje vse bolj živimo mimo narave.
V sobotni turistični oddaji smo se ozrli na poletno sezono v Mariboru – turistični delavci v mestu ob Dravi beležijo zmerno rast števila gostov. Obiskali smo priljubljen cilj družinskih obiskov, arboretum Volčji potok, in odpotovali v daljne kraje, v Armenijo in Gruzijo
V sobotni turistični oddaji smo se ozrli na poletno sezono v Mariboru – turistični delavci v mestu ob Dravi beležijo zmerno rast števila gostov. Obiskali smo priljubljen cilj družinskih obiskov, arboretum Volčji potok, in odpotovali v daljne kraje, v Armenijo in Gruzijo
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
Skozi igro se učimo. To bo tokratno vodilo oddaje KiKs. Govorili bomo o različnih tako imenovanih besednih igrah. Se spomnite vislic, rebusov ali recimo igre Država, mesto vas? Načinov, kako utrjevati znanje slovenskega jezika in bogatiti besedišče, ob tem pa se imeti dobro in morda še malo tekmovati, je veliko. Tudi v odrasli dobi.
Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši postavlja galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih piše tudi na knjigo v kateri bo zbral svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo.
Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši postavlja galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih piše tudi na knjigo v kateri bo zbral svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo.
Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada
Predlogi so bili: Tomaž Gajšt in Big band RTV Slovenija - Gratitude Sergio Mendes - Mas que nada Đoko - Prozori Zmagal je Sergio Mendes in skladba Mas que nada
Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.
Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
Ob vstopu v meteorološko jesen smo se z meteorologom Matijo Klančarjem z Agencije Republike Slovenije zazrli v poletne mesece in naredili meteorološki pregled junija, julija in avgusta. Slednji je bil namreč najtoplejši mesec, odkar izvajamo meritve temperature ozračja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.
Spletna polarizacija in radikalizacija vplivata na odnose v fizičnem prostoru.
Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala ob na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed’, ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.
Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala ob na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed’, ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Ob bližnjem državnem prazniku - Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini razkrivamo zanimivo povezavo s priljubljneo pesmijo ...
Ob bližnjem državnem prazniku - Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini razkrivamo zanimivo povezavo s priljubljneo pesmijo ...
Predstavili smo bomo knjigo Neli K. Filpić z naslovom Pasje vesolje. Ilustriral jo je Igor Šinkovec, izšla pa je pri Založbi Pivec.
Predstavili smo bomo knjigo Neli K. Filpić z naslovom Pasje vesolje. Ilustriral jo je Igor Šinkovec, izšla pa je pri Založbi Pivec.
Gospa Leposava Jovanič je bila vsa službena leta z dušo in srcem predana poučevanju. Svoje znanje in veselje do geografije in še dveh drugih predmetov je zavzeto predajala učencem na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, ki je še danes ne more prehvaliti, s svojimi učenci pa je še vedno v stikih. Pravi sicer, da nikoli ne razmišlja o preteklosti, ker moramo živeti in uživati tukaj in zdaj, a v pogovoru z Lucijo Fatur je nanizala veliko lepih misli in spominov.
Gospa Leposava Jovanič je bila vsa službena leta z dušo in srcem predana poučevanju. Svoje znanje in veselje do geografije in še dveh drugih predmetov je zavzeto predajala učencem na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, ki je še danes ne more prehvaliti, s svojimi učenci pa je še vedno v stikih. Pravi sicer, da nikoli ne razmišlja o preteklosti, ker moramo živeti in uživati tukaj in zdaj, a v pogovoru z Lucijo Fatur je nanizala veliko lepih misli in spominov.
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.
Prof. dr. Mandar Jog ima zanimivo zgodbo in je eden od najuglednejših kanadskih nevrologov in nevroznanstvenikov. Je pa tudi matematik, ki je svojo študijsko pot pravzaprav začel pri fiziki. Izdal je dve knjigi, ena govori prav o matematični podstati procesiranja informacij v možganih. Bil je osrednji govorec na 40. mednarodnem simpoziju kliničnih nevrofiziologov, ki je potekal v Ljubljani, kamor je prišel drugič in se prijazno odzval tudi na vabilo v naš studio. Čeprav sem ves čas priprav razmišljala o nevrodegenerativnih boleznih in motoriki in o najnovejših dognanjih in spoznanjih, se je pogovor odvil v širše, na trenutke malo filozofske, pa tudi futuristične razsežnosti. Tudi to so naši možgani! Po njih vsak teden radovedno brska Mojca Delač.
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Nekatere planete znanstvene misije obletavajo skorajda kot muhe (denimo Mars), drugi pa le bolj poredko pritegnejo k sebi kakšno pogumno sondo (Merkur). Poleg tega se težave, če letiš proti Soncu in ne stran od njega, hitro nakopičijo. Med drugim je potrebno v bližini Sonca poskrbeti za ustrezno hlajenje. Za to pa je potrebna elektrika. Prav zato je že kazalo, da je konec z evropsko-japonsko misijo BepiColombo, kajti pokazalo se je, da ne proizvaja toliko elektrike, kot so načrtovali. A znanstveniki in inženirji so našli način, kako z mnogo manj elektrike priti na cilj in rešena misija je nedavno posnela sploh najbližje posnetke Merkurjevega površja doslej. Zanimivi pa so brez dvoma tudi posnetki z Mednarodne vesoljske postaje, kjer sta precej dlje od načrtovanega obtičala astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Butch Wilmore. Foto: Krater Vivaldi na površju Merkurja, kot ga je posnela sonda BepiColombo; Vir: ESA/JAXA
Milgramov eksperiment
Milgramov eksperiment
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
Od prvega julija so v javnem potniškem prometu novosti, posledice so se pokazale z novim šolskim letom, ko je v veljavo stopil tudi nov vozni red za medkrajevne avtobuse. V Družbi, ki po novem krovno skrbi za upravljanje javnega potniškega prometa, pravijo: na splošno je boljše, težave pa sproti rešujejo. S terena prihajajo različne izkušnje. Najbolj so bili jezni v Posavju in Savinjski dolini, pripombe imajo tudi na Krasu. Zakaj ni jasnih voznih redov, zakaj avtobusi zamujajo ali jih ni in kje poiskati ažurne informacije o javnem potniškem prometu, se bo z direktorjem Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa Miranom Sečkijem v svetovalni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o projektu MOJ DOM, ki se osredotoča na begunske izkušnje, migracije in posledice jugoslovanskih vojn, oddajo pa bo sklenil pogovor s splitskim glasbenikom Nenom Belanom, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano. V oddaji Sami naši tokrat predstavijo tudi novo zvočno podobo oddaje, ki jo je ustvaril Damir Avdić. Kitarist, ki bo nocoj prvi gost v oddaji Sami naši. V prispevku pa je raje kot o glasbi govoril o svojem novem projektu – gledališki predstavi Šivi.
V oddaji Sami naši na Prvem boste izvedeli več o projektu MOJ DOM, ki se osredotoča na begunske izkušnje, migracije in posledice jugoslovanskih vojn, oddajo pa bo sklenil pogovor s splitskim glasbenikom Nenom Belanom, ki je pred kratkim obiskal Ljubljano. V oddaji Sami naši tokrat predstavijo tudi novo zvočno podobo oddaje, ki jo je ustvaril Damir Avdić. Kitarist, ki bo nocoj prvi gost v oddaji Sami naši. V prispevku pa je raje kot o glasbi govoril o svojem novem projektu – gledališki predstavi Šivi.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Kljub temu da se vsi učimo prve pomoči vsaj enkrat v življenju, pa se ob pravih situacijah veliko ljudi ustraši in zato sploh ne pomaga ponesrečencu, pove pred svetovnim dnevom prve pomoči Tina Furlan, reševalka v reševalnem vozilu in diplomirana medicinska sestra v ZD Sežana. Kakšna so torej pravila prve pomoči izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kakšno je zgodovinsko izročilo in kakšen aktualni utripo kasaških prireditev v Ljutomeru ?
Kakšno je zgodovinsko izročilo in kakšen aktualni utripo kasaških prireditev v Ljutomeru ?
Dež, ki so ga tudi vrtičkarji težko čakali, je končno zalil gredice. Zdaj pa je pravi čas, da zemljo ustrezno pripravimo za setev zimske solate, špinače in motovilca. Več o tem v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.
Dež, ki so ga tudi vrtičkarji težko čakali, je končno zalil gredice. Zdaj pa je pravi čas, da zemljo ustrezno pripravimo za setev zimske solate, špinače in motovilca. Več o tem v oddaji Sejemo nasvete s specialistko za zelenjadarstvo in varstvo rastlin Mišo Pušenjak.
Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).
Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Slikovito obmorsko mesto Izola ima celo vrsto zanimivosti med katere sodijo tudi mogoče malo manj znani žvepleni termalni izviri. Gre tako za izvire pod morsko gladino kot tudi za izvire na kopnem. Podmorske izvire imenujejo po njihovem odkritelju, geografu Jožetu Žumru ‒ Žumrove kotanje. Ta jih je odkril poleti 2002., nato pa je to območje raziskoval skupaj z društvom Potapljači Luke Koper in že takrat so na morskem dnu odkrili 9 kotanj z izviri termalne žveplene vode. Tem raziskavam so sledile še druge in število izvirov se je povečalo, raziskovanje pa še zdaleč ni končano. Žveplene izolske izvire bomo predstavili v današnji Radiosferi. Pripravil jo je Milan Trobič, bere Darja Pograjc.
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Po evropskih volitvah se je sicer Evropski parlament že oblikoval, še vedno pa nimamo evropske komisije in dogajanje zadnjih dni je na tem področju zelo dinamično in vanj je vpletena tudi Slovenija. Dnevni migranti se srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - dolgo čakanje v kolonah na poti v službo. Sinoči so se v Parizu z veličastno slovesnostjo končale še paralimpijske igre. Kakšna bo zapuščina obojih iger?
Po evropskih volitvah se je sicer Evropski parlament že oblikoval, še vedno pa nimamo evropske komisije in dogajanje zadnjih dni je na tem področju zelo dinamično in vanj je vpletena tudi Slovenija. Dnevni migranti se srečujejo s podobnimi težavami kot slovenski - dolgo čakanje v kolonah na poti v službo. Sinoči so se v Parizu z veličastno slovesnostjo končale še paralimpijske igre. Kakšna bo zapuščina obojih iger?
V oddaji Obrazi sosednje ulice je bila z nami mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva v Mariboru, ki pozna vrsto zanimivosti iz preteklosti. Ste vedeli, da sta bila Prešeren in Slomšek sošolca? Pa tudi o tem, kako s pomočjo spleta pridemo do podatkov o naših prednikih...
V oddaji Obrazi sosednje ulice je bila z nami mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva v Mariboru, ki pozna vrsto zanimivosti iz preteklosti. Ste vedeli, da sta bila Prešeren in Slomšek sošolca? Pa tudi o tem, kako s pomočjo spleta pridemo do podatkov o naših prednikih...
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Mrežce in Lipanski vrh sta le dva vrhova, do katerih je možen dostop z Blejske koče. Izhodišče tokratnih naPOTkov je bila sicer Medvedova konta, ki je od Blejske koče oddaljena pol ure hoda, pot do koče pa nas vodi po nezahtevnem terenu - prav zato je primerna tudi za manj izkušene in mlajše planince. Roman Tratar, planinski vodnik in avtor knjige Julijske Alpe - Vzhodno od Soče in Pišnice, nas v oddaji popelje do nadmorske višine 1975 metrov, na Lipanski vrh in na Mrežce, ki so lahko odlična planinska destinacija tudi v hladnejših mesecih.
Mrežce in Lipanski vrh sta le dva vrhova, do katerih je možen dostop z Blejske koče. Izhodišče tokratnih naPOTkov je bila sicer Medvedova konta, ki je od Blejske koče oddaljena pol ure hoda, pot do koče pa nas vodi po nezahtevnem terenu - prav zato je primerna tudi za manj izkušene in mlajše planince. Roman Tratar, planinski vodnik in avtor knjige Julijske Alpe - Vzhodno od Soče in Pišnice, nas v oddaji popelje do nadmorske višine 1975 metrov, na Lipanski vrh in na Mrežce, ki so lahko odlična planinska destinacija tudi v hladnejših mesecih.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Z Natašo Kuhar in njenimi gosti se v odličnih pogovorih podajte na prav vsak konec našega malega planeta.
Z Natašo Kuhar in njenimi gosti se v odličnih pogovorih podajte na prav vsak konec našega malega planeta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado. »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.
Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado. »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.
Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?
Zadnje dni so zaznamovale popoldanske krajevne nevihte, ki so se večinoma pojavljale v zahodni polovici Slovenije, tudi v gorah so lahko komu prekrižale načrte. Nevihtna fronta, ki je naše kraje zajela včeraj popoldne in ponoči, je poskrbela za padavine povsod v gorah, prinesla je tudi osvežitev. Bo vreme ta konec tedna primerno za obisk gora?
Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.
Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.