Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo tri koralne preludije Johanna Sebastiana Bacha v zvočni preobleki za violončelo in klavir Zoltána Kodályja, Koncert št. 5 v F-duru, RV 434 Antonia Vivaldija, arijo Rosario 'Deklica in slavec' iz opere Goyescas Enriqueja Granadosa v priredbi za glas in klavir ter Godalni kvartet v G-duru, Hob. III/75 Josepha Haydna.
Predvajamo tri koralne preludije Johanna Sebastiana Bacha v zvočni preobleki za violončelo in klavir Zoltána Kodályja, Koncert št. 5 v F-duru, RV 434 Antonia Vivaldija, arijo Rosario 'Deklica in slavec' iz opere Goyescas Enriqueja Granadosa v priredbi za glas in klavir ter Godalni kvartet v G-duru, Hob. III/75 Josepha Haydna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Z glasbo se bomo tokrat pomudili ob treh čeških romantičnih skladateljih - Antoninu Dvořaku, Bedrichu Smetani in Bohuslavu Foersterju. Z orglami se v svoji skladateljski karieri niso posebej proslavili, vseeno pa so zanje nekaj malega ustvarili, saj so bili z njimi, na tak ali drugačen način, tudi povezani. Nanje so igrali predvsem v mladosti, saj je bil to v tistih časih inštrument, ki je pogosto nadomeščal klavir, glasbilo, ki je bilo mnogim družinam zaradi skromnih razmer nedostopno. Orgle pa so stale v cerkvah in kot še danes marsikje, vabile mlade nadobudne glasbenike, da jih preizkusijo. Orgelske šole so bile največkrat tudi edina možnost za kakovosten in sistematičen glasbeni pouk.
Z glasbo se bomo tokrat pomudili ob treh čeških romantičnih skladateljih - Antoninu Dvořaku, Bedrichu Smetani in Bohuslavu Foersterju. Z orglami se v svoji skladateljski karieri niso posebej proslavili, vseeno pa so zanje nekaj malega ustvarili, saj so bili z njimi, na tak ali drugačen način, tudi povezani. Nanje so igrali predvsem v mladosti, saj je bil to v tistih časih inštrument, ki je pogosto nadomeščal klavir, glasbilo, ki je bilo mnogim družinam zaradi skromnih razmer nedostopno. Orgle pa so stale v cerkvah in kot še danes marsikje, vabile mlade nadobudne glasbenike, da jih preizkusijo. Orgelske šole so bile največkrat tudi edina možnost za kakovosten in sistematičen glasbeni pouk.
Škotski komorni orkester je 19. januarja letos nastopil v Mestni dvorani v Glasgowu. Zasedbo je na koncertu vodil Maksim Jemeljaničev, ki se je skupaj s pianistom Dmitrijem Abloginom predstavil tudi kot solist v Koncertu št. 10 za dva klavirja v Es-duru, K. 365 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Spored sta dopolnili še dve deli – suita iz opere Figaro Gets a Divorce (Figaro se ločuje) Elene Langer in Simfonija št. 94 v G-duru z vzdevkom 'Presenečenje' Josepha Haydna.
Škotski komorni orkester je 19. januarja letos nastopil v Mestni dvorani v Glasgowu. Zasedbo je na koncertu vodil Maksim Jemeljaničev, ki se je skupaj s pianistom Dmitrijem Abloginom predstavil tudi kot solist v Koncertu št. 10 za dva klavirja v Es-duru, K. 365 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Spored sta dopolnili še dve deli – suita iz opere Figaro Gets a Divorce (Figaro se ločuje) Elene Langer in Simfonija št. 94 v G-duru z vzdevkom 'Presenečenje' Josepha Haydna.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
26. aprila je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko Dmitrija Šostakoviča. Šostakovič je sedmo simfonijo napisal v takrat obleganem Leningradu – tudi v partituri je posvetilo “Branilcem Leningrada”. V tistem obdobju, od konca leta 1941, ko je Hitler s svojimi enotami obkolil mesto, naj bi od 500 tisoč do milijon ljudi izgubilo življenje, vendar ne le zaradi nenehno odprtega ognja, temveč predvsem zaradi podhladitve in podhranjenosti.
26. aprila je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko Dmitrija Šostakoviča. Šostakovič je sedmo simfonijo napisal v takrat obleganem Leningradu – tudi v partituri je posvetilo “Branilcem Leningrada”. V tistem obdobju, od konca leta 1941, ko je Hitler s svojimi enotami obkolil mesto, naj bi od 500 tisoč do milijon ljudi izgubilo življenje, vendar ne le zaradi nenehno odprtega ognja, temveč predvsem zaradi podhladitve in podhranjenosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Predvajamo še en posnetek s koncerta Kvarteta Ebène, ki je 17. januarja letos nastopil v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Sestav, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je na koncertu izvedel Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Prva dva ste lahko slišali prejšnjo soboto, zadnjega, torej Schubertovega, pa bomo predvajali tokrat. Delo izjemne dolžine bo zapolnilo celotno oddajo.
Predvajamo še en posnetek s koncerta Kvarteta Ebène, ki je 17. januarja letos nastopil v Avditoriju Glasbenega parka v Rimu. Sestav, v katerem igrajo violinista Pierre Colombet in Gabriel Le Magadure, violistka Marie Chilemme in violončelist Raphaël Merlin, je na koncertu izvedel Godalni kvartet v g-molu, op. 20, št. 3 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 3 Béle Bartóka in Godalni kvartet št. 15 v G-duru, D. 887 Franza Schuberta. Prva dva ste lahko slišali prejšnjo soboto, zadnjega, torej Schubertovega, pa bomo predvajali tokrat. Delo izjemne dolžine bo zapolnilo celotno oddajo.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Glucka, Sebastiana Bacha, Telemanna, von Webra, Hačaturjana, Křenka, Chopina, Dopperja, Donizettija, Rossinija in Mozarta.
V novi dan z glasbo Glucka, Sebastiana Bacha, Telemanna, von Webra, Hačaturjana, Křenka, Chopina, Dopperja, Donizettija, Rossinija in Mozarta.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V peti oddaji predvajamo glasbo Henrija Sagueta.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V peti oddaji predvajamo glasbo Henrija Sagueta.
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
V najobsežnejšem delu Glasbene jutranjice se posvečamo Ferdinandu de' Medici. V glasbenozgodovinskih knjigah se njegovo ime pogosto pojavlja, saj je bil sam odličen glasbenik in tudi mecen številnim umetnikom, tako likovnim, literarnim kot tudi glasbenim. V Firence je privabil vrhunske glasbenike in tako je mesto postalo pomembno glasbeno središče. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V G-DURU, L. 349, SONATA V B-DURU, L. 396, SONATA V G-DURU, L. 387 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ ALESSANDRO SCARLATTI: FILLI CHE ESPRIME LA SUA FEDE A FILENO Mezzosopran: BARBARA KOZELJ in Ansambel MUSICA CUBICULARIS v sestavi: kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, violina: ŽIGA FAGANEL, violina: BOŽENA ANGELOVA, violončelo: DOMEN MARINČIČ, čembalo: TOMAŽ SEVŠEK GIOVANNI LEGRENZI: SONATA SESTA A 4 VIOLE DA GAMBA O COME PIACE Ansambel MUSICA CUBICULARIS: viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, CHRISTOPH PRENDL, CHRISTOPH URBANETZ, CRISTIANO CONTADIN GIACOMO ANTONIO PERTI: DIXIT DOMINUS ZBOR COLOR TEMPORIS, BAROČNI ORKESTER IZ BOLOGNE, dirigent: PAOLO FALDI BENEDETTO GIACOMO MARCELLO: SONATA V G-MOLU Orgle: CHRISTOPHER STEMBRIDGE GIUSEPPE MARIA ORLANDINI: O. DEL MIO CARO SPOSO...QUANTO BELLO AG'OCCHI MIEI (Drama per musica Adelaide) Mezzosopran: ANN HALLENBERG, orkester IL POMO D'ORO, dirigent: STEFANO MONTANARI BERNARDO PASQUINI: SONATA V D-MOLU Kitara: GREGA AVSENIK in TOMAŽ RAJTERIČ GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: UVERTURA K OPERI ARMINIO Skupina: ARMONIA ATENEA, dirigent: GEORGE PETROU ARCANGELO CORELLI: CONCERTO GROSSO V C-DURU, OP. 6, ŠT. 10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN, koncertni mojster: JANEZ PODLESEK ANTONIO VIVALDI: L'ESTRO ARMONICO ŠT. 1, OP. 3 V D-DURU, RV 549 Ansambel I MUSICI; solisti na violini: PINA CARMIRELLI, CLAUDIO BUCCARELLA, PASQUALE PELLEGRINO, ANNA MARIA COTOGNI
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
LEONE SINIGAGLIA: HUMORESKA ZA ROG IN KLAVIR ŠT. 2 OP. 28 Rog: JOŽE FALOUT, klavir: ACI BERTONCELJ AMILCARE PONCHIELLI: PLES UR IZ OPERE LA GIOCONDA SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: MARKO MUNIH GIULIO REGONDI: INTRODUCTION ET CAPRICE, OP. 23 Kitara: STAŠ ČAKŠ ALFREDO CARLO PIATTI: izbor iz cikla 12 kapričov za solo violončelo CAPRICCIO (MODERATO), OP. 25, ŠT. 3 CAPRICCIO (ALLEGRO QUASI PRESTO), OP. 25, ŠT. 1 Violončelo: ANDREA NOFERINI
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Danes se bomo v prvi uri Glasbene jutranjice spomnili obletnic petih glasbenikov. PAUL DUKAS: VILLANELLE ZA ROG IN KLAVIR Rog: JUSTIN FELICIJAN, klavir: BOŽENA DORNIK WOLFGANG AMADEUS MOZART: KASACIJA V B-DURU, K. 99 (63 A) CAMERATA SALZBURG, dirigent: SÁNDOR VÉGH ERIK SATIE: CHOSES VUES A DROITE ET A GAUCHE Violina: KEIKO MIZUNO, klavir: YUJI TAKAHASHI WERNER EGK: FRANCOSKA SUITA PO RAMEAUJU ZA ORKESTER SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: ANTON NANUT SIGISMUND TODUŢĂ: PASSACAGLIA Klavir: GERTRUD FIRNKEES
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Schubertiade: An Die Musik – Glasbi je naslov zadnjega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je potekal 25. avgusta 2023 na Gradu Snežnik. Na njem je nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki je pod umetniškim vodstvom Borisa Šinigoja izvedla Schubertiado, historično zvesto obuditev večera samospevov, kakršnemu je lahko prisluhnil ali na njem nastopil tudi Franz Schubert sam. Schubertova glasba vselej gane in povzdigne dušo. Svoj najintimnejši trenutek brez dvoma doseže v obliki samospeva, pa tudi nekaterih lirično ubranih večglasnih pesmi za ženske glasove ob nežni spremljavi romantične kitare. Te nas s pretanjeno uglasbenimi pojočimi verzi nemško govorečih romantičnih pesnikov nagovarjajo naravnost v srce. Pri podajanju nepozabnega večera Schubertove komorne glasbe, to je resnične Schubertiade, jim predano priskočijo na pomoč lirično ubrani instrumentalni intermezzi z navdihujočim prepletom spevne kljunaste flavte, milozvočnih godal in srebrnih kitarskih strun. Poleg samospevov nas v oddaji čakajo še večglasne pesmi ob spremljavi romantične kitare ter instrumentala dela Schuberta in njegovih sodobnikov Václava Tomáša Matějke in Heinricha Augusta Marschnerja. Nova Schola Labacensis: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran Nadia Magister, mezzosopran K.G. Blažka Mraz, kljunasta flavta Tomaž Šinigoj, violina in viola Miha Šinigoj, violončelo Boris Šinigoj, romantična kitara
Schubertiade: An Die Musik – Glasbi je naslov zadnjega koncerta lanskega festivala Seviqc Brežice, ki je potekal 25. avgusta 2023 na Gradu Snežnik. Na njem je nastopila zasedba Nova Schola Labacensis, ki je pod umetniškim vodstvom Borisa Šinigoja izvedla Schubertiado, historično zvesto obuditev večera samospevov, kakršnemu je lahko prisluhnil ali na njem nastopil tudi Franz Schubert sam. Schubertova glasba vselej gane in povzdigne dušo. Svoj najintimnejši trenutek brez dvoma doseže v obliki samospeva, pa tudi nekaterih lirično ubranih večglasnih pesmi za ženske glasove ob nežni spremljavi romantične kitare. Te nas s pretanjeno uglasbenimi pojočimi verzi nemško govorečih romantičnih pesnikov nagovarjajo naravnost v srce. Pri podajanju nepozabnega večera Schubertove komorne glasbe, to je resnične Schubertiade, jim predano priskočijo na pomoč lirično ubrani instrumentalni intermezzi z navdihujočim prepletom spevne kljunaste flavte, milozvočnih godal in srebrnih kitarskih strun. Poleg samospevov nas v oddaji čakajo še večglasne pesmi ob spremljavi romantične kitare ter instrumentala dela Schuberta in njegovih sodobnikov Václava Tomáša Matějke in Heinricha Augusta Marschnerja. Nova Schola Labacensis: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak, sopran Nadia Magister, mezzosopran K.G. Blažka Mraz, kljunasta flavta Tomaž Šinigoj, violina in viola Miha Šinigoj, violončelo Boris Šinigoj, romantična kitara
Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.
Božidar Kantušer : Koncert za flavto, godalni orkester in tolkala Preludij, Ples Izv.: Flavta: Fedja Rupel Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad Igor Krivokapič: Pihalni trio 1. Rubato (Largo molto cantabile), Molto allegro 2. Molto leggiero 3. Allegro giocoso Izv.: Pihalni trio Slovenske filharmonije Fagot: Prof. Zoran Mitev Flavta: Matej Grahek Klarinet: Jože Kotar Milko Lazar: My little symphony (Moja mala simfonija) 1. prvi stavek 2. drugi stavek 3. tretji stavek Izv.: Violina: Vasilij Meljnikov Violončelo: Igor Mitrović Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
Božidar Kantušer : Koncert za flavto, godalni orkester in tolkala Preludij, Ples Izv.: Flavta: Fedja Rupel Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad Igor Krivokapič: Pihalni trio 1. Rubato (Largo molto cantabile), Molto allegro 2. Molto leggiero 3. Allegro giocoso Izv.: Pihalni trio Slovenske filharmonije Fagot: Prof. Zoran Mitev Flavta: Matej Grahek Klarinet: Jože Kotar Milko Lazar: My little symphony (Moja mala simfonija) 1. prvi stavek 2. drugi stavek 3. tretji stavek Izv.: Violina: Vasilij Meljnikov Violončelo: Igor Mitrović Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
Na prehodu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V četrti oddaji predvajamo glasbo Arthurja Honeggerja.
Na prehodu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V četrti oddaji predvajamo glasbo Arthurja Honeggerja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji 'Melodija ritma' iz cikla Modrost hitrih sprememb bo Primož Novšak poustvaril Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru – orkester Slovenske filharmonije bo vodil Marko Letonja; orkester Berlinske filharmonije pa bo pod vodstvom Herberta von Karajana zaigral prvi stavek Brucknerjeve Tretje simfonije. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše.
V oddaji 'Melodija ritma' iz cikla Modrost hitrih sprememb bo Primož Novšak poustvaril Mozartov Koncert za violino in orkester v D-duru – orkester Slovenske filharmonije bo vodil Marko Letonja; orkester Berlinske filharmonije pa bo pod vodstvom Herberta von Karajana zaigral prvi stavek Brucknerjeve Tretje simfonije. Besedilo je napisal Pavel Mihelčič, bral bo Igor Velše.
Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo.
Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo.
Poslušajte skladbe Josepha Haydna, Franza Schuberta in Johannesa Brahmsa. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 18. in 19. stoletja, ki jih bodo predstavili ugledni slovenski glasbeniki in orkestri: Simfonijo št. 49 v f-molu, Hoboken I/49, ”La Passione” Josepha Haydna, Sonato za violino in klavir v D-duru, Deutsch 384, Franza Schuberta, samospev Utišano hrepenenje Franza Schuberta na besedilo Friedricha Rückerta ter 2. stavek Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa. Ponovitev bo v četrtek, 16. maja ob 5.05.
Poslušajte skladbe Josepha Haydna, Franza Schuberta in Johannesa Brahmsa. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 18. in 19. stoletja, ki jih bodo predstavili ugledni slovenski glasbeniki in orkestri: Simfonijo št. 49 v f-molu, Hoboken I/49, ”La Passione” Josepha Haydna, Sonato za violino in klavir v D-duru, Deutsch 384, Franza Schuberta, samospev Utišano hrepenenje Franza Schuberta na besedilo Friedricha Rückerta ter 2. stavek Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa. Ponovitev bo v četrtek, 16. maja ob 5.05.
Na prelomu stoletij, s prihodom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekaj izjemnih simfoničnih mojstrovin. V tretji oddaji bomo predvajali glasbo Dariusa Milhauda.
Na prelomu stoletij, s prihodom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se je francoska glasba dokončno otresla vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekaj izjemnih simfoničnih mojstrovin. V tretji oddaji bomo predvajali glasbo Dariusa Milhauda.
Na sporedu Klavirski trio v g – molu Clare Schumann in cikel samospevov Pesnikova ljubezen, op. 48. Roberta Schumanna.
Na sporedu Klavirski trio v g – molu Clare Schumann in cikel samospevov Pesnikova ljubezen, op. 48. Roberta Schumanna.
Na sporedu Danzijev Pihalni kvintet v g - molu in Dvořakova Romanca za violino in orkester.
Na sporedu Danzijev Pihalni kvintet v g - molu in Dvořakova Romanca za violino in orkester.
Na sporedu glasba Tomasa Antonia Vitalija, Georga Philippa Telemanna, Giovannija Paisiella, Gioacchina Rossinija in Claudia Monteverdija.
Na sporedu glasba Tomasa Antonia Vitalija, Georga Philippa Telemanna, Giovannija Paisiella, Gioacchina Rossinija in Claudia Monteverdija.
O pozni glasbi, ljudskih vplivih, parodijah in pisanju za orkester Béle Bartóka pred izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija razmišlja dirigent Rossen Milanov.
O pozni glasbi, ljudskih vplivih, parodijah in pisanju za orkester Béle Bartóka pred izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija razmišlja dirigent Rossen Milanov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Oddajo namenjamo glasbi francoskega skladatelja, glasbenega kritika in pedagoga Paula Dukasa. Med njegovimi najbolj znanimi deli je simfonična pesnitev Čarovnikov vajenec, ki jo je napisal leta 1897, navdih zanjo pa je našel v istoimenski Goethejevi baladi.
Oddajo namenjamo glasbi francoskega skladatelja, glasbenega kritika in pedagoga Paula Dukasa. Med njegovimi najbolj znanimi deli je simfonična pesnitev Čarovnikov vajenec, ki jo je napisal leta 1897, navdih zanjo pa je našel v istoimenski Goethejevi baladi.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V drugi oddaji predvajamo glasbo Alberta Roussela.
Na prelomu stoletij, s pojavom tako imenovanega glasbenega impresionizma, ko se francoska glasba dokončno otrese vplivov nemške, so francoski skladatelji ustvarili nekatere izjemne simfonične mojstrovine. V drugi oddaji predvajamo glasbo Alberta Roussela.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.