Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Posnetki koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Tokrat bo v oddaji zazvenelo res obsežno delo, in sicer bosta Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati izvedla »Simfonijo št. 6 v a-molu« Gustava Mahlerja. Posnetek je nastal 21. decembra lani v Berlinski filharmoniji. Gustav Mahler, eden največjih skladateljev poznega romantizma, je znan po svojih monumentalnih simfonijah in globoko čustvenih glasbenih izrazih. Rodil se je leta 1860 v Avstriji in se uveljavil kot dirigent in kot skladatelj, pri tem je njegovo delo močno zaznamovalo poznejše generacije skladateljev. Njegova Šesta simfonija, znana tudi kot »Tragična«, je nastala v letih 1903 in 1904 in velja za eno njegovih najbolj dramatičnih del. Skladba izstopa po intenzivni čustveni napetosti, kontrastih med temami in motoričnimi ritmi ter prefinjeni orkestraciji, ki ustvarja občutek neizprosne usode. Mahler je v tej simfoniji uporabil tudi inovativne zvočne učinke, kot so udarci kladiva, to pa poudarja tragični karakter dela. Simfonija je zaradi svoje kompleksnosti in čustvene moči postala ena najbolj prepoznavnih in pogosto izvajanih Mahlerjevih skladb.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo predvajali posnetke, ki so nastali 19. februarja letos, in sicer v Državni dvorani v Glasgowu. Tam so se predstavili dirigent Ryan Wigglesworth, Škotski simfonični orkester BBC ter pianistka Imogen Cooper. Na začetku je premierno zazvenela skladba There, where I call home sodobnega skladatelja Philipa Duttona, sledila sta še Koncert za klavir št. 27 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonína Dvořáka.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
Predstavljamo Nemški simfonični orkester Berlin in dirigenta Markusa Poschnerja. V oddaji bomo v njuni izvedbi slišali le dve deli, ki sta bili posneti 15. februarja letos v Filharmoniji v Berlinu: »O Flower of Fire« Hanah Kendall in »Simfonijo št. 9 v d-molu« Antona Brucknerja.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).