Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
Pred nami je oddaja Recital, v kateri bomo slišali Akademijo St. Martin in the Fields, eno najbolj priznanih komornih orkestrskih zasedb na svetu, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Londonu. V duhu stalne podpore in spodbujanja mladih solistov je Akademija St. Martin in the Fields tokrat sodelovala s tremi izjemnimi solisti fundacije Orpheum Foundation ter jim ponudila prostor za dragoceno glasbeno izkušnjo. Na koncertu, ki je bil 10. aprila letos v dvorani Tonhalle v Zürichu, so se predstavili violinistka Seohyun Kim, violist Sao Soulez Larivière in pianistka Eva Gevorgyan, in sicer v programu, posvečenem delom Wolfganga Amadeusa Mozarta, Caroline Shaw in Grażyne Bacewicz.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.
Prve skladbe Ernesta Blocha so nastajale okoli leta 1895, ko je bil star petnajst let, večina pa jih je ostala neobjavljenih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, prihajal je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila v tem oziru njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zrel skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu. Bloch je bil namreč eden tistih skladateljev 20. stoletja, ki se niso prav veliko ozirali po novih glasbenih tokovih tistega časa. Njegov velik vzornik je bil Wager, kar je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: UVERTURA SEN KRESNE NOČI, OP. 21 SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, dirigent: PINCHAS STEINBERG FRANZ LISZT: CE QU'ON ENTEND SUR LA MONTAGNE (To kar slišimo na gori) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: GEORGE PEHLIVANIAN ANATOLIJ KONSTANTINOVIČ LJADOV: VARIACIJE NA TEMO GLINKE, op.35 Klavir: MARCO RAPETTI ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: POVODNI MOŽ, SIMFONIČNA PESNITEV OP. 107 ČEŠKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: VACLAV TALICH CÉSAR FRANCK: PREKLETI LOVEC, SIMFONIČNA PESNITEV PO BÜRGERJEVI BALADI DIVJI LOVEC NACIONALNI ORKESTER BBC IZ WALESA, dirigent: TADAAKI OTAKA
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Sergej Rahmaninov je bil skladatelj velikih čustev in čudovitih harmonij. Njegova 3. simfonija se skrivnostno odpre in se od tam razvije do sijočega konca, ki uporablja vse barve sodobnega simfoničnega orkestra. Nikolaj Szeps-Znaider je bil solist v priljubljenem Violinskem koncertu št. 1 Maxa Brucha, ki prekipeva od čudovitih melodij, koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pa se je 8. januarja začel s škotsko skladateljico Helen Grime, ki v orkestrskem delu Near Midnight, navdihnjenem s pesmijo D. H. Lawrencea, pričara prav posebno nočno vzdušje.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
Oddajo namenjamo glasbi ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Njegovo Sonato za violino in klavir v f- molu, op. 80 je za svojo prvo ploščo z naslovom Silhouettes posnela violinistka Lalita Svete. Sonato za klavir št. 7 v B - duru, op. 83, imenovano tudi Stalingrad, pa je posnel pianist Aleksander Gadžijev.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Blochov študij je bil intenziven in raznovrsten, poleg violine in kompozicije je študiral tudi Dalcrozejevo evritmiko – metodo poučevanja glasbe, ki jo je v zgodnjem 20. stoletju iznašel švicarski glasbenik in predavatelj Émile Jaques-Dalcroze. V času svojega glasbenega izpopolnjevanja je bival v Bruslju, Münchnu, Frankfurtu in Parizu, poučevali so ga ugledni profesorji in glasbeniki, med njimi tudi violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Leta 1916 ga je plesalka Maud Allan najela kot vodjo orkestra svoje plesne skupine – za veliko ameriško turnejo. Od takrat se Ernest Bloch nikoli ni zares vrnil v Evropo. V Ameriki je Bloch kmalu dosegel pomembne uspehe kot skladatelj in dirigent, nekaj let pozneje tudi kot direktor novega glasbenega inštituta Cleveland. Leta 1924 je prejel ameriško državljanstvo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Na sporedu Quasi habanera za altovski saksofon in orkester Tomaža Habeta (solist Andrej Omejc), Koncert za klavir in orkester Petra Kopača (solist Klemen Golner) ter Tri epizode za violo in orkester Marijana Vodopivca (solist Mile Kosi).
Na sporedu Quasi habanera za altovski saksofon in orkester Tomaža Habeta (solist Andrej Omejc), Koncert za klavir in orkester Petra Kopača (solist Klemen Golner) ter Tri epizode za violo in orkester Marijana Vodopivca (solist Mile Kosi).
V peti oddaji, posvečeni Mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana, bo zaigral Youl Sun, drugovurščeni pianist tekmovanja. Za svoj nastop v finalu je izbral tretji klavirski koncert Prokofjeva, žirijo pa je navdušil tudi z izvedbo dela Trije stavki iz Petruške Igorja Stravinskega, za katero je prejel posebno nagrad za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz 20. stoletja. Youl Sun je leta 2024 na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gine Bachauer osvojil izjemno trojno nagrado, in sicer prvo nagrado, nagrado občinstva in nagrado študentske žirije. Istega leta je osvojil tudi skupno prvo nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Seulu, kjer je požel številne pohvale za globino in prefinjenost svojega umetniškega mojstrstva. Aprila 2023 je pritegnil pozornost, ko je osvojil drugo nagrado in nagrado občinstva na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Viseu na Portugalskem. Sledile so najvišje nagrade na Mednarodnem tekmovanju ISANGYUN 2023, Mednarodnem klavirskem tekmovanju Istanbul Orchestra‘Sion 2024 in Mednarodnem glasbenem tekmovanju Marie Canals. Diplomiral je na šoli Yewon in je častni diplomant Umetniške gimnazije v Seulu, študiral pa je na Korejski nacionalni univerzi za umetnost v okviru programa za nadarjene. Od leta 2022 nadaljuje podiplomski študij v Franciji, kjer je diplomiral na Scholi Cantorum in na Pariškem konservatoriju.
V peti oddaji, posvečeni Mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana, bo zaigral Youl Sun, drugovurščeni pianist tekmovanja. Za svoj nastop v finalu je izbral tretji klavirski koncert Prokofjeva, žirijo pa je navdušil tudi z izvedbo dela Trije stavki iz Petruške Igorja Stravinskega, za katero je prejel posebno nagrad za najboljšo izvedbo glasbenega dela iz 20. stoletja. Youl Sun je leta 2024 na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Gine Bachauer osvojil izjemno trojno nagrado, in sicer prvo nagrado, nagrado občinstva in nagrado študentske žirije. Istega leta je osvojil tudi skupno prvo nagrado na Mednarodnem glasbenem tekmovanju v Seulu, kjer je požel številne pohvale za globino in prefinjenost svojega umetniškega mojstrstva. Aprila 2023 je pritegnil pozornost, ko je osvojil drugo nagrado in nagrado občinstva na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Viseu na Portugalskem. Sledile so najvišje nagrade na Mednarodnem tekmovanju ISANGYUN 2023, Mednarodnem klavirskem tekmovanju Istanbul Orchestra‘Sion 2024 in Mednarodnem glasbenem tekmovanju Marie Canals. Diplomiral je na šoli Yewon in je častni diplomant Umetniške gimnazije v Seulu, študiral pa je na Korejski nacionalni univerzi za umetnost v okviru programa za nadarjene. Od leta 2022 nadaljuje podiplomski študij v Franciji, kjer je diplomiral na Scholi Cantorum in na Pariškem konservatoriju.
Poslušajte operne arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Georgesa Bizeta, Julesa Masseneta, Antonia Dvořaka in Jakova Gotovca, Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca.
Poslušajte operne arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Georgesa Bizeta, Julesa Masseneta, Antonia Dvořaka in Jakova Gotovca, Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ernest Bloch je bil švicarsko-ameriški skladatelj, ki je za svojega življenja užival velik ugled in veljal za enega najizvirnejših skladateljev 20. stoletja. Pri šestih letih je od mame dobil flavto, leto dni pozneje pa je že napisal svoje prve skladbice – z notacijo, ki si jo je izmislil sam. Pri devetih letih je začel učenje violine ter pokazal izreden talent. Njegov prvi mentor je bil priznani švicarski violinist Louis Rey, ki je Blocha poučeval tudi na Ženevski glasbeni akademiji. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval še v Bruslju – tam je bil njegov mentor violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Toda Ernest Bloch se je že pri enajstih letih, ko je začel obiskovati Ženevski glasbeni konservatorij, odločil, da bo postal skladatelj. Najzgodnejša skladba v njegovem opusu je Andante za godalni kvartet, ki jo je napisal leta 1895 – star je bil petnajst let.
Ernest Bloch je bil švicarsko-ameriški skladatelj, ki je za svojega življenja užival velik ugled in veljal za enega najizvirnejših skladateljev 20. stoletja. Pri šestih letih je od mame dobil flavto, leto dni pozneje pa je že napisal svoje prve skladbice – z notacijo, ki si jo je izmislil sam. Pri devetih letih je začel učenje violine ter pokazal izreden talent. Njegov prvi mentor je bil priznani švicarski violinist Louis Rey, ki je Blocha poučeval tudi na Ženevski glasbeni akademiji. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval še v Bruslju – tam je bil njegov mentor violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. Toda Ernest Bloch se je že pri enajstih letih, ko je začel obiskovati Ženevski glasbeni konservatorij, odločil, da bo postal skladatelj. Najzgodnejša skladba v njegovem opusu je Andante za godalni kvartet, ki jo je napisal leta 1895 – star je bil petnajst let.
Na sporedu Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, 'Pastir' iz niza šestih Liričnih skladb, op. 54 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Pomladna pesem, op. 16 Jeana Sibeliusa, Fantazija za harfo solo, op. 95 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, Suite floral za klavir solo Heitorja Ville - Lobosa, Kubanska uvertura Georgea Gershwina, skladba 4 pianos Milka Lazarja in Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba.
Na sporedu Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, 'Pastir' iz niza šestih Liričnih skladb, op. 54 Edvarda Griega, simfonična pesnitev Pomladna pesem, op. 16 Jeana Sibeliusa, Fantazija za harfo solo, op. 95 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa, Suite floral za klavir solo Heitorja Ville - Lobosa, Kubanska uvertura Georgea Gershwina, skladba 4 pianos Milka Lazarja in Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Na sporedu Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru Ludwiga van Beethovna, Trije stavki za flavto in orgle Jehana Alaina, Kvartet št. 1 v D-duru (prvi iz niza šestih Pariških kvartetov) Georga Philippa Telemanna in Violinski koncert št. 1 v F-duru Federiga Fiorilla.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, ki je od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program se je začel s suito Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, za njo je zazvenel Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, ki je od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program se je začel s suito Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, za njo je zazvenel Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.