Dr. Zora Žbontar je od leta 2013 zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije, na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost je višja kustodinja in skrbi za fotografsko zbirko. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2017 doktorirala iz umetnostne zgodovine. Je ena izmed vodij Mednarodnega trienala keramike UNICUM, ki predstavlja sodobno umetniško keramiko. Vključena je v evropske projekte ter je glavna in odgovorna urednica muzejske revije Argo. Zora je velika ljubiteljica umetnosti, knjig, knjižnic in vsega lepega.

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnem zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo – zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo, in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Danes je 2. februar. To je 40 dni po božiču. V katoliškem koledarju praznik svečnice. Svoje korenine ima v judovski verski praksi, v krščanskem okolju pa se najopazneje pokaže s tem, da po tem prazniku v naših cerkvah pospravimo jaslice. Še pred tem pa se danes zazremo v svečo. Lep simbol. Sveč za svetlobo danes tako rekoč ne potrebujemo več. Imamo stikala. Sodobne in varčne LED luči. Nežne ambientalne lučke ali pa sijoče reflektorje. Toda … ko želimo ustvariti pravo vzdušje … ko želimo svoji duši nekaj trenutkov miru … ali pa zahrepenimo po zbranosti v molitvi ali meditaciji … ko želimo romantično bližino ali ko želimo, da bi večerja bila nepozabna … prižgemo svečo. In če se zazrem v svečo … če jo opazujem dovolj dolgo … vselej začne govoriti … S svojo tišino … S tistim nežnim plamenom … S čarobnimi sencami, ki jih ustvarja … Predvsem pa s ceno, ki jo sveča za vse to plača … In cena te lepote je visoka: sveča se počasi manjša. Enkrat bo dogorela. In tu me sveča začne vznemirjati … Prebuja me … Govori tisto, kar bi velikokrat raje preslišal: namreč, da toplina, bližina, resnična ljubezen nikoli niso zastonj. Vedno stanejo. Toda če te cene nisem pripravljen sprejeti, sem kakor ugasnjena sveča. Morda skrbno oblikovana, lepo okrašena … Okrasek na polici, na katerem se nabira prah … in ga bodo enkrat, ko se ga bodo naveličali, zavrgli. Poslanstvo sveče je, da gori. In tudi moje poslanstvo je, da se podarim. Da pustim, da izgoreva moj čas. Da pustim, da izgoreva moj ego. Moje udobje. Moja sebičnost. Sveča me tiho vabi, da bi bilo moje življenje – življenje ZA. Za nekoga. Za to, da bi srce vsaj nekoga utripalo malo lažje in malo lepše, ker sem ob njem jaz. Velikokrat smo ga že slišali, velikokrat prebrali, sem prepričan … … tisti pregovor … ki vendarle tako lepo pristaja današnjemu dnevu: »Bolje je prižgati eno samo, še tako majhno luč … kot preklinjati temo.« Lep in svetal – morda pa celo svečan – dan vam želim.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V tokratno oddajo smo povabili Tino Božičnik, doktorico medicine, specialistko pediatrije, strokovnjakinjo za integrativno medicino, mamo. Tisto zdravnico, ki je prejela tudi naziv Moja zdravnica in Moja pediatrinja. Svojo strokovno in poklicno pot je začela v Zdravstvenem domu v Mariboru, kasneje pa v Ljubljani odprla zasebno ambulanto. Prepričana je, da sta osebni stik in pristop pri obravnavi otrok še vedno najpomembnejša in da za vsakega malega pacienta potrebuje čas. Čas pa si je pediatrinja Tina Božičnik vzela tudi za pogovor z Lucijo Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Na največji osnovni šoli v Radovljici prenavljajo kuhinjo. Pri pripravi obrokov jim pomaga Slovenska vojska. - Radarji v Mariboru so se izkazali za učinkovite pri umirjanju prometa. Jih bo kmalu še več? - Podeželje se spopada z raznovrstnimi izzivi, od varovanja narave do komunalne infrastrukture, ki ne sledi priseljevanju. - Trg osvoboditve v Sežani bo ponoči pod videonadzorom.

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Drugi februar je svetovni dan mokrišč, na katerih se spajata voda in kopno in kjer se začenja življenje. Mokrišča nam dajejo pitno vodo, hrano, varnost pred poplavami in blažijo podnebne spremembe. A podatki so skrb vzbujajoči - skoraj 90 odstotkov mokrišč smo uničili od 18. stoletja do zdaj. Letos so v ospredju tradicionalna znanja in povezave narave s kulturno dediščino. V tokratnem Studiu ob 17-ih o stanju mokrišč v Sloveniji, ramsarskih lokalitetah in kako te dragocene habitate ohraniti za prihodnje rodove. Gostje: mag. Katja Vrtovec, Direktorat za naravo, Sektor za biotsko raznovrstnost Ministrstvo za naravne vire in prostor; dr. Nika Debeljak, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Najmlajšemu bratu uspe zavezati jezik zafrkljivi kraljični. Pripoveduje: Mojca Ribič. Norveška ljudska pravljica. Prevod: Janko Moder. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Prisluhnite!

Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V nocojšnji Etnofoniji poslušamo koncertni album Songbooks Live, ki ga podpisujeta belgijska zasedba WÖR in švedski kvartet Kongero. Album prinaša nadvse uspelo mešanico starih flamskih pesmi iz 18. stoletja in tradicionalnih švedskih napevov ter tudi ščepec avtorskih skladb, nastalih prav za ta projekt.

Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.