Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
V začetku januarja je grafični oblikovalec in vizualni komentator Tomato Košir pozornost domače in svetovne javnosti pritegnil z naslovnico Dnevnikovega Objektiva »Ameriški napad na Venezuelo«. Dosegla je več milijonov ljudi. Tista, s katero je povedal zgodbo o pomoru novinarjev v Gazi se je uvrstila med 10 najboljših leta 2025 po izboru Creative Reviewa. Tomato Košir je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad, med drugim tudi Veliko Brumnovo nagrado ter Brumnovo nagrado bienala vidnih sporočil in leta 2024 tudi nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju grafičnega oblikovanja. Lucidno, pronicljivo in natančno s svojim delom odpira prostor za širši družbeni razmislek in nastavlja ogledalo času, ki ga živimo. Tomato Košir je gost osrednjega Intervjuja na Prvem, v studio ga je povabila Mojca Delač.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Leto 2025 je bilo zelo posebno za šestošolce z Osnovne šole heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, kjer so tudi to šolsko leto pripravili prav poseben projekt: radijsko igro Skrivnostna knjiga in tudi dramski prizor Skrivnostni napoj kot uvod vanjo. Sami so napisali scenarij, se podpisali tudi pod zvočno in scensko podobo ter pripravili tudi novinarsko srečanje z ekipo Igranega programa, ki na Radiu Slovenija pripravlja radijske igre.
Katalena je trdoživa slovenska glasbena skupina. S svojim prepoznavnim početjem in pevko Vesno Zornik je zasedba opozorila nase in prevetrila slovensko sceno skorajda z vsakim albumom doslej. Letos praznujejo 25 let plovbe. Jedro benda je skupaj že od začetka, posadki pa je se je kot stalna članica pridružila še violinistka Jelena Ždrale, dolgoletna sopotnica njihove glasbe. Ob jubileju prihaja deseti album Meja, ki bo 10. aprila izšel pri Založbi Radia Študent, njegov prvi glasnik je singel Plovi mi, plovi. O stari istrski ljudski in še marsičem v rubriki Pesem tedna Radia Koper, Boštjan Narat. PLOVI MI, PLOVI Plovi mi, plovi, brode moj. Za tobom plove tri barke. Prva mi vozi jabuke. Druga mi vozi naranče. Tretja mi vozi divojke.
Katalena je trdoživa slovenska glasbena skupina. S svojim prepoznavnim početjem in pevko Vesno Zornik je zasedba opozorila nase in prevetrila slovensko sceno skorajda z vsakim albumom doslej. Letos praznujejo 25 let plovbe. Jedro benda je skupaj že od začetka, posadki pa je se je kot stalna članica pridružila še violinistka Jelena Ždrale, dolgoletna sopotnica njihove glasbe. Ob jubileju prihaja deseti album Meja, ki bo 10. aprila izšel pri Založbi Radia Študent, njegov prvi glasnik je singel Plovi mi, plovi. O stari istrski ljudski in še marsičem v rubriki Pesem tedna Radia Koper, Boštjan Narat. PLOVI MI, PLOVI Plovi mi, plovi, brode moj. Za tobom plove tri barke. Prva mi vozi jabuke. Druga mi vozi naranče. Tretja mi vozi divojke.