Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. . Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
»Simfonija št. 9 v D-duru« Gustava Mahlerja je izjemno obsežno delo, ki s svojo skoraj uro in pol trajajočo zvočno pokrajino poslušalca ne vodi skozi klasično pripoved, temveč skozi razplasteno izkušnjo časa, spomina in tihega poslavljanja. In prav to bomo zdaj slišali v Evroradijskem koncertu. Mahler v njej razširi simfonično formo do skrajnosti – prvi in zadnji stavek se razpirata kot velika loka, med katerima se srednja stavka pojavita kot ironičen, skoraj grotesken odsev sveta. Namesto dramatičnega vrhunca se glasba postopno umika, vse do skoraj neslišnega izginotja, ki bolj kot sklep ponuja občutek raztapljanja v tišini. Izvedel jo je Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod vodstvom Alaina Altinogluja
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pri predsednici republike prvi krog posvetovanj o izboru kandidata za predsednika vlade - Kdaj se bo začela obnova Malečniškega mostu, kaj bo s tunelom pod središčem mesta? - Kako bo v prihodnje z oskrbo z neoporečno pitno vodo za okoli 100 tisoč prebivalcev Spodnjega Podravja? - Celjani že potrdili tretji naslov nogometnih državnih prvakov
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Danes je svetovni dan radia. Radio se je razvil ob koncu prve svetovne vojne in je bil prava mala tehnična revolucija. Skozi desetletja je ob različnih vlogah dozoreval in postal medij, ki je pripomogel k demokratizaciji družbe. Kakšna pa je vloga radia danes? Radio - in spremembe, povezane z njim - preučuje komunikolog Peter Čakš, predavatelj in višji raziskovalec na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kdaj je pravi čas za odhod v pokoj, ali se splača delati dlje in kako si lahko zagotovimo čim višjo pokojnino? To so vprašanja, ki si jih zastavlja marsikdo, odgovori pa pogosto niso tako preprosti. Kako se na upokojitev čim bolje pripraviti, je v pogovoru z Vesno Potočar Godnič povedala Sabrina Poropat, vodja koprske območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Kaj storiti, ko izveste, da vaš otrok ali partner uživa prepovedane droge? Kako zasvojeno osebo podpreti, da začne razmišljati o drugačnem življenju? Zasvojenost ne prizadene le posameznika, temveč celotno družino, zato je vključevanje svojcev ključni del celostnega pristopa, je v oddaji povedala Helena Boštjančič Škrlj iz društva Projekt Človek.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?
V 66. letu se je poslovil je radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor Peter Barbarič. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent, vrsto let pa deloval tudi na RTV Slovenija, kjer je bil med drugim voditelj in glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija.
V 66. letu se je poslovil je radijski novinar, urednik, publicist, prevajalec, glasbeni kritik in promotor Peter Barbarič. Bil je dolgoletni sodelavec Radia Študent, vrsto let pa deloval tudi na RTV Slovenija, kjer je bil med drugim voditelj in glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija.