Opis epizode

France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani.
Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju.
Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo.
V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.

Radio Slovenija - 3. program