Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prinaša besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti, ki so šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko.
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do sredine dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra, v kateri je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Gospod režiser, Asistent režije in Kako postanem režiser. Interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do sredine dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra, v kateri je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Gospod režiser, Asistent režije in Kako postanem režiser. Interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl pa je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do srede dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra. V njej je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Intendant ali upravnik, Ravnatelj in O misterioznem dramaturgu. Interpret je Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija leta 2025. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl pa je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do srede dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra. V njej je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Intendant ali upravnik, Ravnatelj in O misterioznem dramaturgu. Interpret je Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija leta 2025. Urednica oddaje je Staša Grahek.
Tri junijske Humoreske namenjamo slovenskemu režiserju, igralcu in pedagogu Osipu Šestu. Živel je v letih od 1893 do 1962. Rodil se je v Metliki, se šolal v Kršem in Cerknici ter potem obiskoval gledališko šolo na Dunaju. Leta 1914 je postal redni član Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Med vojno se je znašel v ruskem ujetništvu, leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča, kjer je z enoletnima premoroma deloval do upokojitve. Bil je tudi pedagog, predaval je gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice, vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 je na Akademiji za glasbo predaval operno dramaturgijo, v dramski šoli pa režijo in dikcijo. Napisal je tri knjige: Kar po domače, Enaintrideset in eden ter Sezam odpri se! s podnaslovom Prirodopis teatra. Izbrali smo nekaj poglavij iz knjige Sezam, odpri se!. V njih je Šest popisal nekaj manj izpostavljenih gledaliških poklicev. Interpretacija Janez Hočevar - Rifle, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 1980. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).
Tri junijske Humoreske namenjamo slovenskemu režiserju, igralcu in pedagogu Osipu Šestu. Živel je v letih od 1893 do 1962. Rodil se je v Metliki, se šolal v Kršem in Cerknici ter potem obiskoval gledališko šolo na Dunaju. Leta 1914 je postal redni član Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Med vojno se je znašel v ruskem ujetništvu, leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča, kjer je z enoletnima premoroma deloval do upokojitve. Bil je tudi pedagog, predaval je gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice, vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 je na Akademiji za glasbo predaval operno dramaturgijo, v dramski šoli pa režijo in dikcijo. Napisal je tri knjige: Kar po domače, Enaintrideset in eden ter Sezam odpri se! s podnaslovom Prirodopis teatra. Izbrali smo nekaj poglavij iz knjige Sezam, odpri se!. V njih je Šest popisal nekaj manj izpostavljenih gledaliških poklicev. Interpretacija Janez Hočevar - Rifle, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 1980. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).
Češki novinar, kritik in pisatelj Karel Čapek je živel med letoma 1890 in 1938. Danes je znano, da je v enem svojih besedil prvi uporabil besedo robot. Napisal je vrsto politično naravnanih del, v katerih je pisal o nemirnih prvih desetletjih 20. stoletja. Nanj je vplival ameriški pragmatični liberalizem, zavzemal se je za svobodo govora in močno nasprotoval vzponu fašizma in komunizma v Evropi. Čapkov pripovedni opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je pripovedke, romane in drame. Kot dramatik je dobro poznal tudi zakulisje gledališkega življenja, ki ga je humorno opisal v besedilu z naslovom Kako nastane gledališka predstava. Prevod: Marjan Kozina, interpretacija Slavko Cerjak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Elza Rituper. Produkcija leta 1997. Redakcija Staša Grahek.
Češki novinar, kritik in pisatelj Karel Čapek je živel med letoma 1890 in 1938. Danes je znano, da je v enem svojih besedil prvi uporabil besedo robot. Napisal je vrsto politično naravnanih del, v katerih je pisal o nemirnih prvih desetletjih 20. stoletja. Nanj je vplival ameriški pragmatični liberalizem, zavzemal se je za svobodo govora in močno nasprotoval vzponu fašizma in komunizma v Evropi. Čapkov pripovedni opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je pripovedke, romane in drame. Kot dramatik je dobro poznal tudi zakulisje gledališkega življenja, ki ga je humorno opisal v besedilu z naslovom Kako nastane gledališka predstava. Prevod: Marjan Kozina, interpretacija Slavko Cerjak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Elza Rituper. Produkcija leta 1997. Redakcija Staša Grahek.
Humoresko tega tedna tokrat namenjamo neprekosljivemu angleškemu piscu humornih besedil Jeromu Klapki Jeromu. Slišali boste tri besedila iz njegove knjige z naslovom Talijin hram in še druge deske v glavi, ki je v izvirniku izšla leta 1889 – istega leta kot klasično Jeromovo delo Trije možje v čolnu. Kot pove že naslov, se je v Talijinem hramu posvetil gledališkim likom – za Humoresko smo izbrali odrske like Detektiva, Otroka in Irca. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Produkcija 2018. Redakcija Staša Grahek.
Humoresko tega tedna tokrat namenjamo neprekosljivemu angleškemu piscu humornih besedil Jeromu Klapki Jeromu. Slišali boste tri besedila iz njegove knjige z naslovom Talijin hram in še druge deske v glavi, ki je v izvirniku izšla leta 1889 – istega leta kot klasično Jeromovo delo Trije možje v čolnu. Kot pove že naslov, se je v Talijinem hramu posvetil gledališkim likom – za Humoresko smo izbrali odrske like Detektiva, Otroka in Irca. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Produkcija 2018. Redakcija Staša Grahek.