Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Novembrski cikel humoresk na temo zdravja in bolezni začenjamo s humoresko hrvaškega avtorja Anteja Tomića z naslovom Spoštovani gospod minister za zdravstvo; za drugi del oddaje pa smo izbrali še avtorjevo humorno besedilo Spoštovani gospod minister za kulturo. Prevajalec Štefan Kutoš, interpret Gašper Tič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Matej Juh. Posneto leta 2014.
Novembrski cikel humoresk na temo zdravja in bolezni začenjamo s humoresko hrvaškega avtorja Anteja Tomića z naslovom Spoštovani gospod minister za zdravstvo; za drugi del oddaje pa smo izbrali še avtorjevo humorno besedilo Spoštovani gospod minister za kulturo. Prevajalec Štefan Kutoš, interpret Gašper Tič, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Matej Juh. Posneto leta 2014.
Ciklus humoresk češko-kanadskega pisatelja Josefa Škvoreckega nadaljujemo z odlomkom iz romana Strahopetci. Po enem letu pisanja je avtor delo dokončal pri petindvajsetih letih, leta 1949, v knjižni obliki pa so izšli šele devet let pozneje in vzbudili hude polemike in naravnost sovražne reakcije. Avtorju so očitali idejno oporečnost, antihumanizem in cinizem. Šele po drugi izdaji leta 1964 je kritika, takrat že v drugačnem kulturno-političnem ozračju, roman rehabilitirala in je postal merilo modernosti češke povojne proze. Tudi v njem nastopa avtorjev alter ego Danny Smiricki kot glavni protagonist. V izbranem odlomku na humoren in piker način deli svoje poglede na rasna vprašanja, tako odločilno prisotna v času 2. svetovne vojne. Interpret Matija Rozman, prevajalka Nives Vidrih, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko. Produkcija 2014.
Ciklus humoresk češko-kanadskega pisatelja Josefa Škvoreckega nadaljujemo z odlomkom iz romana Strahopetci. Po enem letu pisanja je avtor delo dokončal pri petindvajsetih letih, leta 1949, v knjižni obliki pa so izšli šele devet let pozneje in vzbudili hude polemike in naravnost sovražne reakcije. Avtorju so očitali idejno oporečnost, antihumanizem in cinizem. Šele po drugi izdaji leta 1964 je kritika, takrat že v drugačnem kulturno-političnem ozračju, roman rehabilitirala in je postal merilo modernosti češke povojne proze. Tudi v njem nastopa avtorjev alter ego Danny Smiricki kot glavni protagonist. V izbranem odlomku na humoren in piker način deli svoje poglede na rasna vprašanja, tako odločilno prisotna v času 2. svetovne vojne. Interpret Matija Rozman, prevajalka Nives Vidrih, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Matej Juh in Petra Tanko. Produkcija 2014.
Češki pisatelj Josef Škvorecky, ki je gost mesečnega cikla oddaj Humoreska tega tedna, je v svoji založbi v Torontu leta 1982 izdal roman Prima sezona: spis o najpomembnejših življenjskih zadevah. V njem opisuje dogodivščine gimnazijcev na začetku vojne leta 1941, v tako imenovanem protektoratu. Gre za tipične mladostniške, tudi erotične doživljaje, opisane skozi prizmo pubertetnika, večno zaljubljenega Dannyja Smiřickega. Ta ima tudi svoj džezovski ansambel. Prevajalca Zdenka in Frane Jerman, interpretira Boris Juh, glasbena oprema Larisa Vrhunc, režija Igor Likar. Produkcija leta 1993.
Češki pisatelj Josef Škvorecky, ki je gost mesečnega cikla oddaj Humoreska tega tedna, je v svoji založbi v Torontu leta 1982 izdal roman Prima sezona: spis o najpomembnejših življenjskih zadevah. V njem opisuje dogodivščine gimnazijcev na začetku vojne leta 1941, v tako imenovanem protektoratu. Gre za tipične mladostniške, tudi erotične doživljaje, opisane skozi prizmo pubertetnika, večno zaljubljenega Dannyja Smiřickega. Ta ima tudi svoj džezovski ansambel. Prevajalca Zdenka in Frane Jerman, interpretira Boris Juh, glasbena oprema Larisa Vrhunc, režija Igor Likar. Produkcija leta 1993.
Josef Škvorecký, ki se je rodil leta 1924, umrl pa leta 2012, sodi med največje češke prozaiste 20. stoletja. S svojim opusom se uvršča ob bok ustvarjalcem, kot so Bohumil Hrabal, Milan Kundera in Ladislav Fuks, ki so se na literarnem prizorišču pojavili v šestdesetih letih in so danes del ne le češkega, temveč tudi svetovnega literarnega kanona. Josef Škvorecký je leta 1969, po praški pomladi, kot predavatelj odšel v Združene države in se ni več vrnil v domovino; s soprogo sta se naselila v Torontu v Kanadi, kjer sta imela založbo. V Ciklu humorja Josefa Škvoreckega boste slišali odlomek iz romana Oklepni bataljon. Izšel je leta 1971 pri emigrantski založbi v Torontu in kaže na vseobsegajočo shizofreno dvoličnost, ki izvira iz družbene klime laži in pretvarjanja v takratni Češkoslovaški. Prevod Nives Vidrih, interpretacija Božo Vovk, ton in montaža Jure Culiberg, režija Jože Valentič. Produkcija 2000. Redakcija Staša Grahek.
Josef Škvorecký, ki se je rodil leta 1924, umrl pa leta 2012, sodi med največje češke prozaiste 20. stoletja. S svojim opusom se uvršča ob bok ustvarjalcem, kot so Bohumil Hrabal, Milan Kundera in Ladislav Fuks, ki so se na literarnem prizorišču pojavili v šestdesetih letih in so danes del ne le češkega, temveč tudi svetovnega literarnega kanona. Josef Škvorecký je leta 1969, po praški pomladi, kot predavatelj odšel v Združene države in se ni več vrnil v domovino; s soprogo sta se naselila v Torontu v Kanadi, kjer sta imela založbo. V Ciklu humorja Josefa Škvoreckega boste slišali odlomek iz romana Oklepni bataljon. Izšel je leta 1971 pri emigrantski založbi v Torontu in kaže na vseobsegajočo shizofreno dvoličnost, ki izvira iz družbene klime laži in pretvarjanja v takratni Češkoslovaški. Prevod Nives Vidrih, interpretacija Božo Vovk, ton in montaža Jure Culiberg, režija Jože Valentič. Produkcija 2000. Redakcija Staša Grahek.