Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne Violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo na ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večerna sonata«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Violinistka Vida Jeraj Hribar se je rodila leta 1902 na Dunaju.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne Violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo na ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večerna sonata«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Violinistka Vida Jeraj Hribar se je rodila leta 1902 na Dunaju.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Ali bo oboroževanje odpihnilo slovensko socialno državo? Je mogoče v prihodnost le na silo, z vojno? Ali lahko Sloveniji zavlada skrajna desnica in ali lahko Slovenija dobi desnosredinsko vlado brez Janše in levosredinsko brez novega obraza, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar. Janšev SDS je zbral podpise za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakaj je Janša tako alergičen na sodobno umetnost, bosta pojasnili Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, in umetnica Maja Smrekar. Z njenim delom Hibridna družina je SDS oglaševal ta referendum.
Ali bo oboroževanje odpihnilo slovensko socialno državo? Je mogoče v prihodnost le na silo, z vojno? Ali lahko Sloveniji zavlada skrajna desnica in ali lahko Slovenija dobi desnosredinsko vlado brez Janše in levosredinsko brez novega obraza, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar. Janšev SDS je zbral podpise za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakaj je Janša tako alergičen na sodobno umetnost, bosta pojasnili Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, in umetnica Maja Smrekar. Z njenim delom Hibridna družina je SDS oglaševal ta referendum.
Iz Združenih držav na domačo kmetijo Načelnik mornariške obveščevalne službe Osupljivo odkritje pri Kamniku
Iz Združenih držav na domačo kmetijo Načelnik mornariške obveščevalne službe Osupljivo odkritje pri Kamniku
Naravni zdravilni zavod na Bledu Sonetni venec prvi med bralci Naš prvi agronom zootehnik
Naravni zdravilni zavod na Bledu Sonetni venec prvi med bralci Naš prvi agronom zootehnik
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Bernarda in Jože prvič gostita par zeta in tasta, obeh odličnih igralcev, Nika Škrleca in Zvoneta Hribarja. O novih izzivih spregovori Lara Janković. S krasno glasbo nas obdarijo Generator, po dolgih letih bomo slišali Agropop, ponovno združene v osveženi ekipi. V rubriki Imamo to! predstavljamo mladega bobnarja Bena Dolarja, ki bo svoje bobnarske paličice ponudil tudi Jožetu.Vse pod kontrolo mentorja Marka Soršaka - Sokija. Če posedujete spretnost ali talent in bi si želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. V kolikor želite doživeti snemanje oddaje v našem studiu, prav tako!
Bernarda in Jože prvič gostita par zeta in tasta, obeh odličnih igralcev, Nika Škrleca in Zvoneta Hribarja. O novih izzivih spregovori Lara Janković. S krasno glasbo nas obdarijo Generator, po dolgih letih bomo slišali Agropop, ponovno združene v osveženi ekipi. V rubriki Imamo to! predstavljamo mladega bobnarja Bena Dolarja, ki bo svoje bobnarske paličice ponudil tudi Jožetu.Vse pod kontrolo mentorja Marka Soršaka - Sokija. Če posedujete spretnost ali talent in bi si želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. V kolikor želite doživeti snemanje oddaje v našem studiu, prav tako!
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Slovenski magazin je mozaična 25-minutna oddaja v nemškem in italijanskem jeziku, do leta 2021 pa tudi v angleškem. Predstavlja Slovenijo, zanimive aktualne dogodke, kulturne in zgodovinske znamenitosti dežele ter njene privlačne značilnosti. Opozarja na gospodarske dosežke in turistične zanimivosti, posebno pozornost pa namenja različnim področjem bogate izvirne slovenske ustvarjalnosti. Oddaja Slovenski magazin je na sporedu vsak drugi torek ob 17.30 na prvem programu Televizije Slovenija. Nemško različico oddaje predvajajo na 3SAT vsako drugo sredo, italijansko pa na programu Koper Capodistria. ** Slovenian Magazine is a mosaic, a 25-minute show in German and Italian. It presents current events in Slovenia, its cultural and historical heritage, attractive features of the landscape, and the country’s economic and tourist potential. It places great stress on original Slovenian creativity. Slovenian Magazine is mainly intended for foreign countries, as well as for Slovenians living around the world. Slovenian Magazine is a fortnightly show broadcast on TV Slovenija 1, every other Tuesday at 17.30. European viewers can also watch the show over a satellite that carries the TV Slovenija signal. The show is also broadcast in Italian by Koper Capodistria. The German version is on 3 SAT every other Wednesday. *** Das Slowenien Magazin ist eine mosaikartige Sendung über Slowenien, seine Leute, Bräuche und Traditionen sowie über die Schönheiten der Landschaft. Sie informiert sowohl über das kulturelle und geschichtliche Erbe als auch über das wirtschaftliche und touristische Potenzial des Landes. Besondere Aufmerksamkeit wird auch der Förderung original slowenischer Kreativität gewidmet. Die Sendung richtet sich sowohl an die ausländische Öffentlichkeit als auch an Slowenen, die im Ausland leben. Die Sendung wird jeden zweiten Dienstag um 17.30 im ersten Programm des slowenischen Fernsehens ausgestrahlt, wobei sich die deutsche und englische Version, beide slowenisch untertitelt, abwechseln. TV Slovenija ist die einzige Fernsehanstalt außerhalb des deutschsprachigen Raumes mit einem festen Sendetermin auf 3sat. Die italienische Version der Sendung läuft auf TV Koper-Capodistria. **** Slovenia Magazine è una trasmissione mosaico di 25 minuti che la TVSLO preparara in due versioni linguistiche - tedesca e inglese, con finalità di informazione rivolta all'estero. TV Koper Capodistria la trasmette in lingua italiana. La trasmissione presenta il patrimonio storico e culturale della Slovenia, le bellezze e le specificità del suo paesaggio, l'originale creatività slovena, gli artisti interessanti e i risultati raggiunti in economia, ecologia, scienza e tecnologia. TVSLO 1 trasmette il programma ogni quattordici giorni, il martedì alle ore 17.30. TV Koper Capodistria trasmette la versione in italiano ogni secondo mercoledì alle 20.00. La versione in lingua tedesca va in onda da 3sat ogni secondo mercoledì.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Veliko je bilo že povedanega ob nenadnem slovesu Saša Hribarja, satirika, radijca, borca, našega sodelavca in prijatelja. A veliko premalo. A seveda ga bolj kot naše besede opisujejo njegove besede, dejanja in razmišljanja ter številne oddaje, v katerih je sprožal puščice resnice v ljudi, ki imajo moč in oblast, in to ne glede na barvo. Z njegovim odhodom je Slovenija izgubila veliko, verjetno več, kot si v tem trenutku sploh predstavljamo. Njegova zapuščina v radijskem in televizijskem arhivu je ogromna, v prispevek jo je strnila Špela Kožar.
Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.
Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.
Ime meseca julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja.
Ime meseca julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači Muzej južne železnice Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je pred 80 leti (1945) na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači Muzej južne železnice Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je pred 80 leti (1945) na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Andraž Hribar je osmi album poimenoval Neskončno, ker je številko osem napisal vodoravno. Tematika je nostalgična, dotika se njegovih spominov na pretekle in še trajajoče ljubezni. Izkušeni glasbenik in avtor je tokrat producentske niti vzel v svoje roke in ustvaril zelo oseben, sproščen, navdihujoč in naravno zveneč album.
Andraž Hribar je osmi album poimenoval Neskončno, ker je številko osem napisal vodoravno. Tematika je nostalgična, dotika se njegovih spominov na pretekle in še trajajoče ljubezni. Izkušeni glasbenik in avtor je tokrat producentske niti vzel v svoje roke in ustvaril zelo oseben, sproščen, navdihujoč in naravno zveneč album.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh. Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh. Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Andraž Hribar z bendom, 48 ur pred izidom novega, osmega studijskega albuma.
Andraž Hribar z bendom, 48 ur pred izidom novega, osmega studijskega albuma.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj in Teja Kunst.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
Ekipa oddaje Kaj dogaja? je pripravljena kot še nikoli – prihaja 13. sezona, ki bo po zagotovilih Vedeževalca Vlaža zanesljivo srečna! V polni zasedbi, spočiti in nabriti vas bodo tudi tokrat vsak teden obveščali o vsem, kar se doma in po svetu resnično dogaja. Z nami ostaja voditeljski tandem Tilen Artač in Alenka Marinič – on bo imitiral politike hitreje, kot si lahko premislijo, ona pa bo zadržala resen izraz dlje, kot zdrži povprečen minister v vladi. Admir Baltić bo še naprej neusmiljeno izpopolnjeval slovenski jezik in ob tem pazil na morebitne slovnične poškodbe, Robert Petan pa bo še vedno vsak teden prišel v oddajo z novim komadom, glasbenim seveda. Manjkala ne bo niti Mala terasa, kjer boste ob svežih priredbah starih hitov znova prepevali vsi, predvsem pa tisti, ki peti “sploh ne znate” in pesmi niste “še nikoli slišali”. Urednica Maša Kljun ob idejah za novo sezono že poliva kavo po tipkovnici, saj sta scenaristična mojstra Igor Bračič in Jernej Celec po intenzivnih počitnicah znova v odlični formi. In ker je 13. sezona posebna, smo za vas in morda tudi za nas pripravili obilico zabavnih presenečenj.
V petek smo dobili prvo letošnjo jesensko pesem in pol. To je postala skladba 'Vračaš mi več kot ti dajem' Andraža Hribarja.
V petek smo dobili prvo letošnjo jesensko pesem in pol. To je postala skladba 'Vračaš mi več kot ti dajem' Andraža Hribarja.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Ksenija Hribar je bila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Leta 1987 jo je urednik Ciril Stani povabil, naj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju.
Ksenija Hribar je bila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Leta 1987 jo je urednik Ciril Stani povabil, naj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju.
Oblikovanje efektne luči: Črt Birsa (Blackout) Scenografija: Greta Godnič Režija: Urška Žnidaršič Glasbeni producent: Žiga Stanič © RTV Slovenija
Oblikovanje efektne luči: Črt Birsa (Blackout) Scenografija: Greta Godnič Režija: Urška Žnidaršič Glasbeni producent: Žiga Stanič © RTV Slovenija
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.