Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Raziskujte dosje

Dosje

TV oddaja

Njeno veličanstvo v Sloveniji

12. 9. 2022

Kraljica Elizabeta II. je oktobra 2008 na povabilo nekdanjega predsednika Milana Kučana skupaj z možem, princem Filipom, prvič in edinkrat obiskala samostojno Slovenijo. Kamere Televizije Slovenija so ju takrat spremljale na vsakem koraku: na slavnostni večerji na Brdu pri Kranju, ob sprehodu po ljubljanskih ulicah, kosilu na ljubljanskem gradu, ob udeležbi na skrbno izbranih predstavah in projektih, ki so jih predstavili kraljevemu paru. Kraljici se je najbolj vtisnil v spomin obisk kobilarne Lipica, kjer je dobila v dar konja, priprave na obisk so komentirali na kraljevem dvoru. Vse to in pričevanja ljudi, ki so jo spremljali, ki so z njo spregovorili kakšno besedo ali tudi poglobljeno, vtisi naključnih mimoidočih in tistih, ki so čakali po več ur, da bi jo ujeli – v oddaji o tridnevnem obisku kraljevega para v Sloveniji Polone Fijavž, Maše Hladen, Metke Majer in zunanjepolitične redakcije TV Slovenija.

Martin Strel: »Preplaval bom svet« … in spodbujal varovanje okolja

27. 9. 2022

Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji.

Strunjan tudi turistično vse bolj zelen

17. 9. 2022

Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.

Zbiralniki deževnice v Piranu ključ podnebne odpornosti mesta

13. 9. 2022

Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga.

Logje

1. 9. 2022

Logje so vas na skrajnem robu naše dežele, v Breginjskem kotu. Odmaknjenost in po drugi strani povezanost z okoliškimi naselji je prebivalce zgodovinsko zaznamovala, kot tudi bližina meje, pa takšni in drugačni dogodki v preteklosti. Vse to so domačini ohranili v svojem spominu in del tega je tako ali drugače zapisan tudi v izročilu, ki ga spoznavamo skozi ljudsko pesem, kot so jo domačini zapeli leta 1993.

Raid Al Daghistani: Postajališče morje

20. 9. 2022

Morje je eden tistih motivov, ki se je pojavljajo v skoraj vseh svetovnih kulturah, in ima pomembno literarno-kulturno vlogo za kolektivno zavest posameznega naroda. Morje, ki najpogosteje simbolizira mogočnost in neskončnost, v opazovalcu vzbuja različne eksistencialne občutke in notranja stanja, kot so osuplost, odtujenost, tesnoba, navdušenje, ataraksija in vznemirjenost. Številne kulture morje povezujejo bodisi z nevarnostjo, pred katero se mora posameznik braniti, bodisi s preizkušnjo, ki jo mora prestati. Prav toliko stara kakor metafora nepredvidljivega in ogrožajočega morja pa je tudi predstava barke ali ladje, ki ima po navadi rešilno, skoraj odrešujočo funkcijo. Tudi v islamski kulturi morje (Arab. bahr) zavzema pomembno mesto, četudi je bilo v zgodovini islama le redko eksplicitno obravnavano. Morje nastopa že v Koranu, predvsem v zvezi z Božjo enostjo, vsemogočnostjo in ustvarjalnostjo (Koran 24:44; 25:53–54; 55:19–20). Poleg tega Koran življenje in dejanje nevernikov primerja s fatamorgano v puščavi in s temo od nevihte razburkanega morja (Koran 24:39–40). Simbolika morja ima pomembno vlogo tudi v okviru islamske mistike in mistične eksegeze Korana, za katero je značilna predvsem ezoterična, alegorično-simbolična interpretacija zunanjih pojavov. Morje je tako s svojo globino, brezdanjostjo in nenehno gibljivostjo v sufijski hermenevtiki postalo simbol za človekovo srce, ki je subtilen organ spoznanja in verovanja. Na drugi strani pa sufiji v morju prepoznavajo simbol za samo duhovno potovanje, ki je polno ovir, preizkušenj, skušnjav, preobratov, izzivov in presenečenj. Sufijski mojster Al-Kušajri recimo primerja tri faze mistične ekstaze s tremi različnimi izkušnjami morja: začetek ekstaze s hipnotičnim pogledom na morje, sredino ekstaze s plovbo po razburkanem morju in vrhunec ekstaze s popolnim potopom v morsko globino. Ta povezava med morjem in duhovno-mističnim izkustvom se lepo izrazi v delu zgodnjega muslimanskega mistika an-Niffarija. V poglavju z naslovom »postajališče morja« (mawqif al-bahr) an-Niffari bralcu najprej pojasni, da ga je Bog postavil v morje, tam pa je videl, da razbite ladje plavajo na gladini, preden dokončno potonejo. An-Niffari nam potem posreduje, kar naj bi mu v mistični viziji razodel božji Logos. To nenavadno in izredno enigmatično razkritje, polno simbolike, s katerim želim končati svoj razmislek, se glasi: »Kdor plava, se ne more rešiti. Vendar tvega, kdor se vrže v morje, a ne plava. Potone, kdor plava, a ne tvega. V tveganju je del odrešitve […]. Če potoneš drugje kot v Meni, pripadaš temu, v kar si potonil. Tostranstvo pripada tistemu, ki sem ga odvrnil od njega samega in od katerega sem odvrnil tostranstvo; onstranstvo pa pripada tistemu, ki sem mu ga približal in ki sem ga približal Sebi.« Osrednje sporočilo pričujočega navedka v kontekstu an-Niffarijeve mistične teologije je seveda to, da plovbo po morju, ki simbolizira duhovno potovanje k Bogu in minljivost vsega razen božje Resničnosti, navsezadnje preživi le tisti, ki se opira samo na Boga kot vsemogočnega Stvarnika, čigar bistvo je Milost.

Aleksander Kerin: "Brez morja bi bil kot v zaporu"

5. 9. 2022

Izola je prva med obalnimi mesti priveze v notranjem mandraču namenila izključno za tradicionalna lesena plovila. Pred desetimi leti so namreč prostor za plastične čolne uspeli zagotoviti izven mandrača. Od takrat malo pristanišče v starem jedru bogatijo batane, pasare, pa tudi veliki štilac z imenom Ampelea. Prav lastniki teh plovil so zagotovilo za ohranjanje te pomorske dediščine in njeno predajanje mlajšim generacijam. Eden od njih je Aleksander Kerin, ki je svojo barko Piros zgradil sam. Les, morje in glasba so tudi sicer lajtmotiv njegovega življenja. V oddajo ga je povabila Lea Širok.

Torna "Dolce Istria"

23. 9. 2022

Nel week-end torna a Capodistria Dolce Istria, la rassegna dolciaria alla quale si presenteranno i pasticceri nostrani, ma anche quelli delle regioni contermini e dall'estero. Ne abbiamo parlato con Ylenia Loredan responsabile del dipartimento per il turismo di Capodistria.

Tadeja Šef: Ko morje obmolkne

12. 9. 2022

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo - ožji izbor 2022. Tadeja Šef je sloveniska in organizatorica socialne mreže. Pisati je začela že v otroštvu, predvsem pravljice. Zadnjih pet let pa v prostem času piše kratke zgodbe in pesmi in pripravlja roman. Navdih med drugim išče pri slovenskih klasikih. Veliko ji pomeni potrditev kakovosti njenih del, zato se redno udeležuje natečajev. Lani je na literarnem natečaju knjižnice Lenart zmagala, na natečaju Ventilatorja besed si je priborila drugo mesto, letos pa se je v ožja izbora uvrstila na kar dveh natečajih. Pisanje, pravi, jo sprošča, na ta način pobegne iz stresne realnosti v svoj svet, v katerem je dovoljeno čutiti in povedati. Njena meditativna zgodba o človeku na pomolu oziroma dobesedno na robu, najprej ni imela naslova, v času, ko smo oddajo pripravljali, pa ga je dobila - Ko morje obmolkne. Interpret Matej Puc, režiser Saška Rakef, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2022.

Karabinjerji odkrili ostanke neraziskane rimske ladje pri Gradežu

29. 8. 2022

Julija letos so v Italiji, ob obali Gradeža, odkrili ostanke neraziskane rimske ladje. Po prvih ocenah bi lahko bila dolga 24 metrov. Najdbo so strokovnjaki že označili kot izjemno pomembno za celoten severni Jadran. Rimsko ladjo so odkrili karabinjerji enote za zaščito kulturne dediščine iz Vidma, ko so bili na enem od rednih obhodov podvodnih arheoloških najdišč na območju gradeške lagune. Delovanje enote, kakor tudi zadnje odkritje, v oddaji predstavlja poveljnik enote, major Lorenzo Pella.

José Luís Peixoto – Predal, poln papirja

25. 9. 2022

Med 25. in 28. septembrom bo Ljubljano obiskal José Luís Peixoto (1974), zelo priljubljen in cenjen sodobni portugalski literarni ustvarjalec, pisatelj, ki ga je nobelovec José Saramago že na samih začetkih njegove ustvarjalne poti označil za enega od "najbolj presenetljivih odkritij portugalske književnosti" in mu napovedal, da bi nekoč lahko postal novi on. Peixoto je doslej objavil sedem proznih del, štiri pesniške zbirke in dve slikanici za otroke. Slikanica Mama, ki je deževala iz leta 2012, je bila lani prevedena tudi v slovenščino in je izšla pri založbi Malinc. Preizkusil se je tudi v pisanju potopisnih del, med njimi je najbolj znano delo Znotraj skrivnosti: Potovanje v Severno Korejo iz leta 2012. Izbor njegovih pesmi je iz zbirke Predal, poln papirja iz leta 2008. Prevajalka Urška Rupar Vrbinc, režiserka Ana Krauthaker, interpreta Miranda Trnjanin in Nejc Cijan Garlatti, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2022.

Pesem v dvoje

30. 8. 2022

Ljudska pesem se največkrat uresniči v večji skupini pevcev in pevk. Triglasno petje, pa petje na tretko, celo četrtko, ... A včasih sta dovolj le dva glasova, ki poneseta glasbeno zgodbo naprej, do poslušalca. V oddaji dajemo prostor izoblikovanim duetom, kakor tudi tistim, ki smo jih posneli naključno. Pojejo nam: Marija Pohovnikar in Ivana Žvipelj - sestri Apšner oz. Duet Gmajnice, Selma Franov in Marinka Prelog - Beročka in priložnostni dueti zasedb Katice in Cintare. Med njimi pa še dve pevki iz Rateč pri Planici in dve iz Poljubinja na Tolminskem.

"21 dni smo videli samo nebo in morje"

15. 9. 2022

Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja.

Kljub veliki suši smo jo v primerjavi z drugimi še dobro odnesli

20. 8. 2022

Tokrat smo se lotili težav, ki niso povezane samo z morjem, temveč s celotnim okoljem. Žal ne moremo trditi, da okoljske težave pri nas in v svetu dobro rešujemo. Nasprotno. Zgolj gasimo požare. Julija smo to počeli tudi dobesedno, saj je bil požar na Krasu najobsežnejši v zgodovini Slovenije. Države v Sredozemlju pestita tudi suša in pomanjkanje vode. S podnebnimi spremembami zagotovo ne bo šlo na bolje, temveč če ne ukrepamo, samo strmo navzdol. In kaj lahko storimo, da bi preprečili podobne obširne požare v prihodnosti? Kako naj ob vse pogostejših sušah priskrbimo dovolj pitne vode v slovenski Istri, v Sredozemlju? Katere spremembe potrebuje kmetijstvo, da bomo lahko zagotovili dovolj hrane za vse? Okoljski znanstvenik, dr. Žiga Malek, ki že vrsto let dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu, med drugim opozarja, da se moramo podnebnim spremembam prilagoditi z novimi, trajnostnimi in dolgoročnimi rešitvami. "Včasih rečejo, da je preveč ljudi. Ne, preveč je predvsem potrošnikov in mesojedcev. Znanstveniki so že pokazali, da bi današnje in tudi prihodnje prebivalstvo lahko nahranili z bolj pravičnim sistemom trgovine in poljedelstva, z manjšo porabo mesa in mlečnih izdelkov ter z zmanjšanjem količin zavržene hrane. Treba je pa spremeniti sistem. Ne bi tukaj kazal na posameznike," je med drugim izpostavil v pogovoru za našo oddajo.

Bolje zlepa kot zgrda - Veter in sonce

26. 9. 2022

Ezop je jezen na Bajske. A bolj grobo jim dopoveduje, manj ga ubogajo. Drugače je s Petjo. Z mirno besedo doseže vse. Ezop zato napiše igro o vetru in soncu. Vetrni bratje lahko pihajo kolikor hočejo, pa ne bodo spravili plašča s popotnikovega hrbta. Sonce pa z nežnimi, toplimi žarki doseže, da ga popotnik odloži sam.

Kajetan Kovič: Moje mesto

7. 9. 2022

Pesnik in še marsikaj Kajetan Kovič je pesem Moje mesto posvetil rojstnemu mestu. Le redka mesta se lahko pohvalijo, da jim je pesnik napisal tako lepo pesem. Mesto je Maribor, interpretira pa Vlado Novak.

Robert Friškovec: Olje in posoda

7. 9. 2022

Znani psiholog je imel psa, za katerega je lepo skrbel. Dolga leta sta si bila zvesta sopotnika na sprehodih in na izletih. Nekega dne pa je pes zbolel. Veterinar je psihologu naročil, naj da psu vsak dan določen odmerek ribjega olja. In psiholog je res pripravil ribje olje v skodelico, vzel psa v naročje in mu skušal zliti žličko v gobček. A pes se je le otepal in otepal. Več dni se je odvijal ta prizor in psiholog je bil prepričan, da ima njegov pes tako močan odpor pred ribjim oljem, da tovrstno zdravljenje ne bo uspešno. Tako je nekega jutra vseeno spet poskusil in vsiljeval otepajočemu se psu olje, ko mu skodelica z oljem pade na tla in se olje razlije. Pes pa nemudoma skoči na tla in začne hitro lizati razlito olje. Takrat je psiholog razumel, da ni bila težava v tem, da pes ne bi maral ribjega olja, marveč v načinu, kako mu je on olje dajal. Pogosto se v naših vsakdanjih komunikacijah dogaja, da forma premaga vsebino. Naučeni vzorci zadušijo želeno sporočilo in potem se vse odvije več ali manj po ustaljenih tirnicah. Naše sporočilo ne uspe priti do sprejemnika, ker smo ga poslali v obliki, ki je naslovnik ne more ali ne želi sprejeti. Kot priponko v elektronski pošti, ki je ni mogoče odpreti, ker nimamo primernega programa zanjo. Podobno je z evangelijem, ki ga kristjani danes na tak ali drugačen način oznanjamo svetu. Vsebino smo prejeli, izkusili in povabljeni smo, da jo damo naprej. Sporočilo prenašamo naprej, sporočila v bistvu ne moremo obrniti na glavo. Lahko pa se vprašamo, ali naš način sporočanja, naša skodelica veča ali manjša apetit za ljubezen. Pred dnevi sem slišal še eno prispodobo. Cerkev je nekdo primerjal s kinodvorano, kjer se predvaja film pod režisersko taktirko Boga. Film se vrti, medtem ko je sama kindvorana v slabem stanju. Pred platno kdaj skoči direktor kinodvorane in želi začeti z govorom. Prodajalec kokic in pijače je preglasen, sliši se hrup varnostnika na vratih, ki se prepira z gosti kinodvorane. Tudi ti so pogosto glasni, klepetavi, v enem kotu se skoraj začne pretep. Kljub vsem motnjam filmska projekcija teče naprej, sporočilo Boga poskuša priti do človeka. Ko začenjamo nov dan, se lahko vprašamo, kakšna je vsebina, ki jo želim ta dan prinesti najprej v svoje življenje in nato vsem tistim, s katerimi bom prišel v stik? S čim se želim napolniti, kakšno bo moje 'olje'? Hkrati s tem pa lahko razmislim tudi o posodi, nosilcu moje vsebine. Na kakšen način bom pristopil, bom vsiljeval, ponujal ali bom pozoren potrebe, na primernost trenutka ali bom želel le doseči svoje? Spomnimo se na psihologovega psa, ki je potreboval olje, vendar ga je skodelica odbijala.

Ste vedeli, da na Debelem rtiču mnogi še vedno ne spoštujejo naravne krajine?

14. 8. 2022

Krajinski park Debeli rtič v ankaranski občini se ponaša s pestro paleto rastlinskih in živalskih vrst v morju, prek 700 jih je. Morsko dno je še vedno dobro ohranjeno in zato ga je treba varovati. Naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič pa kljub štiriletnemu opozarjanju in seznanjanju javnosti o zaščiti območja še vedno opažajo, da mnogi ne spoštujejo naravne krajine. Posebnosti krajinskega parka in kje je naravno okolje najbolj ranljivo, bomo predstavili v tokratni oddaji Morje in mi. Po krajinskem parku se je z naravovarstvenimi nadzorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič. Foto: Jaka Ivančič

Andrej Robida: Pristop na Ministrstvu za zdravje je iz bronaste dobe

28. 9. 2022

Kakšen odziv na dogodek v celjski bolnišnici bi bil na mestu? Kaj bi morali storiti?

Minoranza, donne, memorie e sport

15. 9. 2022

Ospiti della puntata Andrea Bartole, Isabella Flego, Neža Čebron Lipovec, Zoran Jerončič e Arden Stancich

Dobre in slabe plati komentarjev na družabnih omrežjih

22. 9. 2022

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Doslej 24 kraških jam ob trasi gradnje drugega tira

12. 9. 2022

Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem. FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom VIR: 2TDK

Kako rešiti dolge čakalne vrste

13. 9. 2022

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.

Varčevanje s pitno vodo postaja stalnica

1. 8. 2022

Podnebne spremembe ne trkajo več na naša vrata, so naša nova realnost. Na to nas denimo opozarja največji požar v zgodovini naše države. V slovenski Istri pa na višku turistične sezone primanjkuje pitne vode. Kako so se odzvali hotelirji? Kako goste spodbujajo k varčevanju? Kakšne izboljšave za zmanjšanje njene porabe pripravljajo? Kako s pitno vodo ravnajo potniške ladje? O manjši porabi vode moramo razmišljati vsi. Suše, s pomanjkanjem vode, in požari se bodo ciklično izmenjevali s poplavami, napoveduje dr. She Mackenzie Hawke, avstralska znanstvenica in nekdanja sodelavka koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča. Za Piran je s kolegi zasnovala evropski pilotni projekt vnovične uporabe pitne vode. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Od Schumannove intimne klavirske romance do divje orkestrske Tarantele Giuseppa Martuccija

12. 9. 2022

Sklepni del Glasbene jutranjice prinaša klavirsko glasbo Roberta Schumanna, njegove žene Clare Wieck Schumann in Clauda Debussyja, Godalni kvartet št. 8 Antonina Dvoržaka, Sibeliusov Violinski koncert in orkestrsko glasbo Alda Kumarja in Giuseppa Martuccija.

S Polžkom v podovodni raj Rta Madona

25. 7. 2022

Kapra, Brnistra, Štorta, Hrast in Polžek so imena modrozelenih poti Pirana, ki jih je oblikovala krajinska arhitektka Romana Kačič iz Zavoda Abbakum. Štiri poti po kopnem je povezala z morsko potjo Polžek, ki ponuja potop v izjemno pisan svet našega naravnega spomenika Rta Madona ali piranske Punte. Na tem podvodnem potepu lahko srečamo tako morskega konjička, kot ugorja. Izkušene in neizkušene potapljače vodi tudi inštruktor potapljanja Marjan Makuc iz piranskega Sub-diving centra. Po modrozelenih poteh Pirana smo se sprehodili v tokratni oddaji.

Slovo kraljice Elizabete II. – konec neke dobe

9. 9. 2022

Čeprav je britanska kraljica Elizabeta Druga dočakala častitljivih 96 let, je bila Velika Britanija ob sinočnji novici o njeni smrti šokirana. Vladala je 70 let, bila je simbol stabilnosti države in jamstvo priljubljenosti monarhije, pa tudi svetovna ikona, ki je vtisnila pečat stoletju in bila vzor milijonom po vsem svetu. Kaj slovo kraljice Elizabete Druge in ustoličenje Karla Tretjega pomeni za Veliko Britanijo in njeno povezanost, kaj za njene zaveznice, kaj za države Commonwealtha – Britanske skupnosti narodov? Kakšna bo navsezadnje usoda monarhije in kraljeve družine? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak.

Divje žene – krivopete

29. 8. 2022

Simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, "življenjski prostor" in relacija s človekom

Graška Gora poje in igra 2022: 46. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe

12. 8. 2022

Kulturno društvo Graška Gora je letos organiziralo že 46. mednarodni festival narodnozabavne glasbe Graška Gora poje in igra. Na letošnjem festivalu so nastopili vrhunski ansambli: ans. Braneta Klavžarja, Spev, S.O.S. kvintet, Dečki z bregov (Hrvaška), Pajdaši, Špas z Evo, Kronwildkrainer (Avstrija), Smeh in Petka.

Tretamara, korale in 'rolling stonesi'

18. 7. 2022

Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca.

Elezioni in Italia; Europei di basket con Sergio Tavčar; Dolce Istria

19. 9. 2022

In diretta con Lara Drčič e Giuseppe Signorelli per parlare di cronaca, politica, attualità, sport e più in generale del territorio in un contesto globale, con un occhio di riguardo per l’Istria. In onda ogni lunedì dalle 10.35 alle 12.28 ed in replica, sempre lunedì, alle 20.30.

Nimamo dobre definicije jezika

23. 8. 2022

Jezik je zapletena stvar, pravi docent dr. Gašper Beguš, ki na kalifornijski univerzi Berkeley razvija modele umetne inteligence, ki se same učijo jezika. V drugem delu pogovora smo odprli vprašanje, kdaj lahko zatrdimo, da je neki niz informacij ali glasov jezik in bi s tem lahko potrdili, da je umetna inteligenca spregovorila. Beguš zatrjuje, da nimamo dobre definicije jezika, kar pa še ne pomeni, da umetna inteligenca ne bo nekoč spregovorila ali pa da že ne zna uporabljati zametkov jezika.

La mostra "Storie di donne" a Capodistria

1. 9. 2022

La tragica vicenda di una madre che 2000 anni fa perse il proprio figlioletto, testimoniata da un'urna in alabastro rinvenuta in una necropoli vicino a Capodistria, è solo una delle tante storie raccontate dalla mostra itinerante "Storie di donne: un percorso tra mito e realtà attraverso gli oggetti museali", allestita al Museo regionale di Capodistria. Visitabile fino al 9 ottobre, la rassegna si sposterà poi al Museo del Mare di Pirano.

Tarčin izbor: Dosje Kangler

30. 6. 2022

V prvi pregledni poletni Tarči o dosjeju Kangler, eni izmed najbolj odmevnih tem naše pretekle sezone. Nekdanji mariborski župan in državni sekretar se je znašel v več kot dvajsetih sodnih postopkih, ki so bili pravnomočno sklenjeni v njegovo korist. Kaj so počeli na policiji, tožilstvu in sodiščih?

Stoletna tradicija predelave morskih spužev

5. 7. 2022

V zadnjih 50 letih je človek spreminjal ekosisteme hitreje in obširneje kot v kateremkoli primerljivem obdobju zgodovine. Kako izboljšati ohranjenost habitatov na območjih Natura 2000, ki so tudi občutljivi na podnebne spremembe, je bil del čezmejnega projekta Eco smart, v katerega so vključili tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se prepletata slana in sladka voda. Predstavljamo tudi družinsko podjetje, ki v Trstu ohranja več kot stoletno tradicijo predelave morskih spužev.

"Izredno rada sem skrbela za goste."

4. 8. 2022

Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom.

Gledališke deske se bodo po poletnem premoru zopet zatresle

9. 9. 2022

V SNG Maribor so pripravili mladinsko predstavo izpod peresa dramaturginje Maje Burin Rdeča kapuca, jutri pa se v Prešernovem gledališču Kranj obeta premiera proletarske komedije Darija Foja Vse zastonj! Vse zastonj! v režiji Ajde Valcl. Slišali boste tudi več o letošnji prejemnici nagrade Vilenica Amandi Aizpuriete.

Noše našega naroda

26. 7. 2022

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.

Dobro za morje-dobro zame, pa še Brinovo jadranje po Pacifiku

27. 6. 2022

Drugače kot v preteklosti, se danes povsem zavedamo, da ribolovni viri niso neskončni. Ribe in drugi morski organizmi se zaradi industrijskega ribolova preprosto ne uspejo več naravno obnavljati. Prelov je težava svetovnih razsežnosti, njegove posledice občutijo tudi ribiči in celotna industrija, povezana z ribolovom. Razmere je mogoče omiliti s trajnostnim ribolovom in ozaveščenimi potrošniki, ki uživajo predvsem ribe in morske sadeže lokalnega izvora. Spodbujanju tega je namenjena operacija Dobro za morje - dobro zame, v okviru katere so o trajnostnem ribištvu strokovnjaki in ribiči govorili v Izoli. Nekatere smo povabili v tokratno oddajo. Slišali pa boste še, kaj je na jadranju po Južnem Pacifiku, na poti od Tahitija do Nove Zelandije, doživel mladi Vrhničan Brin Leskovec.

Zdravstveni sistem z vsemi zmogljivostmi nad dolge čakalne vrste

6. 9. 2022

Zdravstveni sistem lahko z vsemi zmogljivostmi takoj začne reševati problem dolgih čakalnih vrst. To je glavno sporočilo vlade izvajalcem storitev, ki bodo lahko zaposlene dodatno plačali prek podjemnih pogodb. Ostale teme: - V gospodarstvu naj bi bila v boju proti energetski draginji na voljo kar milijarda evrov in pol - Nemška vlada napovedala vedbo cenovne kapice na elektriko za gospodarstvo - Pred slovenskimi košarkarji je nov pomemben dan: na prvenstvu stare celine se bodo zvečer pomerili s še neporaženo Nemčijo.

So naše plaže dostopne gibalno oviranim kopalcem?

20. 6. 2022

Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan.

ZDA dregnile v tajvansko osje gnezdo

3. 8. 2022

Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Divje kampiranje avtodomov na bencinskih črpalkah

21. 8. 2022

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Divje kampiranje: Avtodomi na bencinskih črpalkah

21. 8. 2022

Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.

Za naraven obmorski prostor od Žusterne do Rude

13. 6. 2022

Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.

Dončić: Ta poraz res boli, igral bi lahko veliko bolje, naredil sem preveč napak

15. 9. 2022

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

Protipoplavna zaščita Pirana v visokih vodah, a vse še ni izgubljeno

6. 6. 2022

Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza.

Danijel Germek odstira zgodbe morskih razbitin

31. 5. 2022

Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji.

Logistični kaos izziv tudi za koprsko pristanišče

23. 5. 2022

Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

Dolge čakalne vrste na mejnih prehodih

6. 8. 2022

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.