Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
En vesoljski podkast: najrazličnejše tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo, dogajanjem v orbiti in tudi dlje.
Avtor: Nina Slaček, Aljoša Masten
ApolloLajka
Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.
Observatorij Vere Rubin je nov veliki astronomski projekt, teleskop, ki obljublja, da bo transformiral astrofiziko. Med drugim se bo ponašal z največjo digitalno kamero na svetu s 3200 milijoni pikslov, celotno južno nebo bo lahko poslikal vsake tri do štiri dni in zajel 20 milijard galaksij. Skozi ogromne količine podatkov se bo razkrilo, kako dinamično je pravzaprav dogajanje okoli nas: od najrazličnejših kratkotrajnih pojavov, kot so supernove, izbruhi gama sevanja in smrti zvezd v črnih luknjah, do asteroidov in drugega vesoljskega kamenja, ki leti naokoli (in za katerega je dobro pravočasno vedeti, ali morda ne leti proti Zemlji). Obeta se tudi nov vpogled v velike skrivnosti vesolja kot sta temna snov in temna energija. Največja težava novega observatorija, ki je tako kot številni sodobni teleskopi umeščen na samotno goro Cerro Pachon v severnem Čilu, so vse številčnejše konstelacije satelitov v Zemljini orbiti. Projekcije Observatorija Vere Rubin izpostavljajo možnost, da jih bo v prihodnjih 10 letih celo 400 000. Ti pa ne ogrožajo samo astrofizikalnih raziskav in pogleda na nočno nebo, ampak predstavljajo mnogo širšo nevarnost. Kakšno? O vsem tem sva Aljoša Masten in Nina Slaček govorila z astrofizičarko prof. dr. Andrejo Gomboc z Univerze v Novi Gorici, ki pri Observatoriju Vere Rubin aktivno sodeluje.
ApolloLajka
Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kitajska postaja vse bolj pomembna igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Change4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnje z roverjem po Marsu kar v prvem poizkusu (misija Tianwen leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tiangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu. Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse ambiciozne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu. Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo bolj resno in velikopotezno zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0. Kitajski vesoljski program in odnos do vesolja in vesoljskega sektorja na Kitajskem širše sva Aljoša in Nina tokrat pretresla v družbi s sinologinjo dr. Majo Veselič, docentko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
ApolloLajka
Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?
Pred nekaj leti je slovenski Inštitut Spacelink imel ambicijo, da bi izdelali čisto pravi izstrelitveni sistem - raketo, po domače -, s katerim bi lahko do nizke orbite spravili kak nanosatelit. In ta sistem naj bi bil celo ponovno uporaben. »Tehnično gledano je bil to prvi slovenski projekt z resno ambicijo, da doseže vesolje. Na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, si lahko predstavljate, da te večina ljudi mal postrani pogleda pa si misli, aha, ti si en crazy scientist, ki hoče narediti eno stvar, ki je že v naprej obsojena na propad. Ampak ni čist tko.« Vid Selič je danes vodja aplikacijske skupine pri slovenskem podjetju Dewesoft, ki je vodilno v svetu na področju merjenja vsega, kar hočete izmeriti, naj gre za vašo novo raketo, električni motor ali pač karkoli drugega. Kako je od blizu videti sodelovanje z vesoljskimi agencijami in z velikimi podjetji po svetu? Kaj vse je potrebno stestirati in izmeriti, da se nek satelit na koncu nevarne raketne vožnje nepoškodovan znajde na želeni točki v vesolju? In zakaj vsi (pod vsi mislimo: Naso, Eso in vse druge vesoljske agencije, pa Space X, Teslo, Ferrari, Audi …), merijo z Dewsoftom?
ApolloLajka
Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.
Astrofizičarka Maruša Bradač ima direktni dostop do Vesoljskega teleskopa Jamesa Webba in 200 ur Webbovega časa za raziskovanje. Luksuz, ki pride s tem, če sodeluješ pri načrtovanju ene od štirih kamer, ki jih ima Webb na svojem krovu. Pred letom dni smo vsi trepetali, kakšna bo usoda vesoljskega teleskopa, ki naj bi se podal tja, kamor Hubble ni mogel; danes je jasno, da JWST podira vse rekorde in pričakovanja. Namesto načrtovanih 5,5 let, bo Webb glede na zalogo goriva lahko deloval kar 20 let. Da bo lahko prispeval številna revolucionarna spoznanja o našem vesolju, tako sploh ni dvoma. Kajti Webb opazuje vse: od planetov, tistih v našem osončju ter eksoplanetov, do nastanka zvezd v naši galaksiji pa tudi celoten razvoj galaksij od najzgodnejših do teh, ki jih poznamo danes.
ApolloLajka
Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.
Zgodba o uspehu satelita NemoHD, ki je skoraj ne bi bilo.
ApolloLajka
Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Ambicije Nasinega programa Artemis so izjemne. V Lunini tirnici bomo gradili vesoljske ladje za pot proti Marsu, vir goriva zanje pa bo kar led z Lune. Ampak za zdaj še čakamo na Artemis 1, na prvi polet megarakete SLS (Space Launch System), ki bo na pot okoli Lune ponesla vesoljsko plovilo Orion. Načrtovano izstrelitev konec avgusta so odnesli tehnični zapleti, Nasa bo znova poskusila konec septembra. A SLS pravzaprav zamuja že dolga leta in marsikdo je mnenja, da tehnologija, na kateri temelji, ni optimalna in da jo bodo alternativni ponudniki raket kaj kmalu izrinili. A to je le prva ovira izmed mnogih. Ambiciozni načrti o začetku kolonizacije bližnjega osončja danes vsekakor vsebujejo še množico neznank in orjaških tehničnih in tehnoloških izzivov. Toda ne glede na vse, je dejstvo, da bo velik del sredstev za vesolje v prihodnjih desetletjih namenjen reševanju teh zagat in da dogajanje v vesoljskem sektorju prehaja v novo, višjo prestavo. O vsem tem in še marsičem sva Aljoša in Nina razpravljala s Tomažem Zwittrom s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
ApolloLajka
Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.
Kako bomo gradili naselbine na Luni in Marsu? Če verjamete ali ne, jih bomo kar natisnili. 3D tiskanje oziroma aditivna proizvodnja je pristop, ki v vesolju edini res pride v poštev.
ApolloLajka
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
Kaj človeka čaka na Luni in Marsu in katere tehnološke rešitve nam bodo v pomoč, pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavić.
ApolloLajka
Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.
Kakšne podrobnosti lahko posnamejo različni sateliti, kaj vidijo in česa ne, in koliko satelitskih posnetkov dejansko pride pred človeške oči oz. se jih sploh uporabi, razlaga Grega Milčinski.
ApolloLajka
Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.
Gost tokratne ApolloLajke je doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru, vodja projekta slovenskih satelitov Trisat in Trisat R, pa še česa zraven.
ApolloLajka
Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.
Če bo cena izstrelitev strmoglavila, se utegnejo odpreti številne nove možnosti.
ApolloLajka
Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.
Človeštvo že tisočletja sanja, da bi videlo prvo svetlobo. Če bo šlo vse po sreči, jo zdaj tudi bo.
ApolloLajka
Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.
Aljoša in Nina v podkastu ApolloLajka spremljava dogajanje visoko nad našimi glavami, kjer se vse bolj ustvarja prihodnost.
