Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ponavljamo posnetek koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom mladega dirigenta Harryja Bradforda iz leta 2023. Nastal je v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.
Ponavljamo posnetek koncerta Švedskega radijskega zbora pod vodstvom mladega dirigenta Harryja Bradforda iz leta 2023. Nastal je v Muzeju švedske zgodovine v Stockholmu, nanj pa so se ujela sama marijanska dela.
Ne sveti zvezda v noč svetleje. Po istoimenskem Avsenikovem valčku, ki sta ga ustvarila brata Vilko in Slavko Avsenik, besedilo pa je dodal Marjan Stare, je Ansambel Saša Avsenika poimenoval koncert v Cankarjevem domu, ki je bil uvod v praznovanje njihove desetletnice delovanja. Koncert je pustil neizbrisen pečat ter veliko čustvenih vtisov v očeh in ušesih obiskovalcev. Razširjeni zasedbi ansambla so se na odru pridružili Nuša Derenda, Alfi Nipič, Matjaž Vlašič, Monika Avsenik, Jan Plestenjak, Oto Pestner in Nina Pušlar s saksofonistko Nino Klinar. A če smo naštete že slišali in videli tudi na narodno-zabavnih odrih, pa je bil največje presenečenje večera rocker Matevž Šalehar - Hamo s kitaristom Petrom Deklevo.
Ne sveti zvezda v noč svetleje. Po istoimenskem Avsenikovem valčku, ki sta ga ustvarila brata Vilko in Slavko Avsenik, besedilo pa je dodal Marjan Stare, je Ansambel Saša Avsenika poimenoval koncert v Cankarjevem domu, ki je bil uvod v praznovanje njihove desetletnice delovanja. Koncert je pustil neizbrisen pečat ter veliko čustvenih vtisov v očeh in ušesih obiskovalcev. Razširjeni zasedbi ansambla so se na odru pridružili Nuša Derenda, Alfi Nipič, Matjaž Vlašič, Monika Avsenik, Jan Plestenjak, Oto Pestner in Nina Pušlar s saksofonistko Nino Klinar. A če smo naštete že slišali in videli tudi na narodno-zabavnih odrih, pa je bil največje presenečenje večera rocker Matevž Šalehar - Hamo s kitaristom Petrom Deklevo.
Koncert glasbene skupine Fed Horses ob izidu albuma M.L.A.D. je potekal 20. aprila 2024. Publiko razprodane dvorane Kina Šiška so nagovorili z verzi "prosim, da ne raniš drugih, kot si bil ranjen sam", "meje domovine niso meje srca" ter "politika nikoli ne bo vredna tvojega imena" so ustvarjalci opozorili tudi na pomen duševnega zdravja. »Včasih je dovolj samo vedeti, da nekdo obstaja, pa mirneje zreš v prihodnost glasbe. Brez zadržkov, Fed Horses. Urša Mihevc in Jure Mihevc. Prvi vokal sodobne pop rock produkcije in avtorski tandem, ki bolečine in srečo deli brez sprenevedanj. Najbolje v živo z bendom. Album M.L.A.D. je zgodba o iskanju, zgodba slehernika. Člani Fed Horses zgodbe pripovedujejo za tiste, ki tega ne znamo. Ne slepo verjeti zapisanemu. Prepričajte se sami.« (Andrej Karoli, Val 202).
Koncert glasbene skupine Fed Horses ob izidu albuma M.L.A.D. je potekal 20. aprila 2024. Publiko razprodane dvorane Kina Šiška so nagovorili z verzi "prosim, da ne raniš drugih, kot si bil ranjen sam", "meje domovine niso meje srca" ter "politika nikoli ne bo vredna tvojega imena" so ustvarjalci opozorili tudi na pomen duševnega zdravja. »Včasih je dovolj samo vedeti, da nekdo obstaja, pa mirneje zreš v prihodnost glasbe. Brez zadržkov, Fed Horses. Urša Mihevc in Jure Mihevc. Prvi vokal sodobne pop rock produkcije in avtorski tandem, ki bolečine in srečo deli brez sprenevedanj. Najbolje v živo z bendom. Album M.L.A.D. je zgodba o iskanju, zgodba slehernika. Člani Fed Horses zgodbe pripovedujejo za tiste, ki tega ne znamo. Ne slepo verjeti zapisanemu. Prepričajte se sami.« (Andrej Karoli, Val 202).
V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.
V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 1. junija lani v dvorani Filharmonije v Essnu priredil Veselo glasbeno urico, v kateri je kot osrednje delo sporeda izvedel obsežnejšo Serenado za orkester v D-duru Michaela Haydna. Orkester je vodil nemški dirigent Reinhard Goebel, ki je Haydnovo Serenado v D-duru razdelil na dva obširnejša dela, med katera je vrinil Koncert za pozavno v Es-duru Georga Christopha Wagenseila. V njem se je v vlogi solista predstavil Kris Garfitt.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 1. junija lani v dvorani Filharmonije v Essnu priredil Veselo glasbeno urico, v kateri je kot osrednje delo sporeda izvedel obsežnejšo Serenado za orkester v D-duru Michaela Haydna. Orkester je vodil nemški dirigent Reinhard Goebel, ki je Haydnovo Serenado v D-duru razdelil na dva obširnejša dela, med katera je vrinil Koncert za pozavno v Es-duru Georga Christopha Wagenseila. V njem se je v vlogi solista predstavil Kris Garfitt.
Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.
Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.
Ed Partyka je ameriški pozavnist in komponist, ki že vrsto let živi in dela v Evropi. Njegov koncert za kitaro in jazzovski orkester je kot solist posnel sloviti avstrijski kitarist Wolfgang Muthspiel.
Ed Partyka je ameriški pozavnist in komponist, ki že vrsto let živi in dela v Evropi. Njegov koncert za kitaro in jazzovski orkester je kot solist posnel sloviti avstrijski kitarist Wolfgang Muthspiel.
Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.
Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
26. aprila lani je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko – Dmitrija Šostakoviča.
26. aprila lani je v Dvořákovi dvorani kulturnega centra Rudolfinum v Pragi nastopil Orkester Češke filharmonije in pod dirigentskim vodstvom Semjona Bičkova izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60 – Leningrajsko – Dmitrija Šostakoviča.
Umetniško vodstvo na uvodnem koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, je prevzel izjemni in vsestranski glasbenik Leonhard Paul, ki ga dobro poznamo kot pozavnista in basovskega trobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass. Paul kot član slovite zasedbe, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih, svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa je tudi zelo široka in neponovljiva glasbena osebnost, ki je s svojo kariero pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Sodeloval je s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dlje časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na tokratnem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Umetniško vodstvo na uvodnem koncertu letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 30. marca v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, je prevzel izjemni in vsestranski glasbenik Leonhard Paul, ki ga dobro poznamo kot pozavnista in basovskega trobentača v trobilski zasedbi Mnozil Brass. Paul kot član slovite zasedbe, katere člani v zadnjih letih pogosto navdušujejo tudi na slovenskih koncertnih odrih, svoje nastope vselej začini s performativnimi vložki, ki jih določata izrazit smisel za črni humor in pantomimo ter izjemen občutek za odrsko prezenco. Za to vizualno podobo pa je tudi zelo široka in neponovljiva glasbena osebnost, ki je s svojo kariero pustila neizbrisljiv pečat na pedagoškem in umetniškem področju. Sodeloval je s številnimi, še zlasti dunajskimi zasedbami, dirigenti, kot je bil Nicolaus Harnoncourt, že dlje časa je vodja oddelka za komorno in sodobno glasbo Inštituta Josepha Haydna Univerze za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju, v svoji matični zasedbi Mnozil Brass pa se že od samih začetkov pred tridesetimi leti intenzivno angažira tudi kot skladatelj in aranžer. V večplastni vlogi – kot izvajalca, aranžerja, skladatelja in umetniškega vodjo – smo ga spoznali tudi na tokratnem koncertu v Ljubljani. Na sporedu se je Paulova avtorska glasba prepletala z njegovimi priredbami filmskih in klasičnih melodij.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Muzikal je posnet po ljudski pripovedki o nepremagljivem in požrešnem zmaju, ki je svoj dom našel v Postojnski jami. Ljudem povzroča nepopisne preglavice, saj ga je treba neprenehoma zalagati s hrano. Kot se v ljudski pripovedi pogosto zgodi, odgovor na vsako težavo najde junak, ki tudi tokrat (tako kot Kekec in Peter Klepec) nastopi v podobi iznajdljivega in bistrega fantička, pastirja Jakoba. Uglasbena pripovedka ohranja vsa sporočila stare ljudske pripovedke, a jih našim mladim gledalcem predstavlja na nov, moderen način. Prvine ljudske glasbe se prepletajo s sodobnejšimi zvoki jazza in rapa. Pripovedko je upesnil Milan Dekleva, uglasbil pa Jaka Pucihar. Nastopajo Otroški pevski zbor RTV Slovenija z dirigentko Anko Jazbec, Tristan Bevc (pastirček Jakob), Boštjan Gorenc - Pižama (zmaj), Uroš Buh (vodič) in Cole Moretti (župan) ter glasbeniki iz vrst Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Urednica je Danica Dolinar, režiserka Barbara Zemljič.
Nemški vokalni kvintet Amarcord, ansambel nekdanjih članov znamenitega leipziškega Tomaževega zbora, je za koncert v cerkvi sv. Panteleona v Kölnu nanizal dela francoskih ustvarjalcev z eno izjemo – Gioachinom Rossinijem. Ta je vrsto let žível, komponiral in – kuhal v Parizu. Seveda le za povabljene v svojem salonu. In tudi komponiral je vse drugo, le oper nič več. Tako se je namreč odločil, ko je bil star 37 let.
Nemški vokalni kvintet Amarcord, ansambel nekdanjih članov znamenitega leipziškega Tomaževega zbora, je za koncert v cerkvi sv. Panteleona v Kölnu nanizal dela francoskih ustvarjalcev z eno izjemo – Gioachinom Rossinijem. Ta je vrsto let žível, komponiral in – kuhal v Parizu. Seveda le za povabljene v svojem salonu. In tudi komponiral je vse drugo, le oper nič več. Tako se je namreč odločil, ko je bil star 37 let.
Neisha je glasbenica, ki je na slovenskem glasbenem nebu zablestela leta 2005 s svojim CD prvencem Neisha. Nepozabne skladbe kot so Malo tu malo tam, Planet za zadet in še mnoge druge, so postale del slovenske glasbene zgodovine. Glasbenica je v letih, ki so sledila, izvedla vrsto koncertov, posnela vrsto plošč, ter realizirala premnoga glasbena sodelovanja z glasbenimi velikani kot so Vlado Kreslin, Hamo, Tokac, Zoran Predin, Đuro, Gibonni, Vlatko Stefanovski, Parni Valjak, Big foot mama, Big band in simfoniki RTV in mnogimi drugimi orkestri in priznanimi izvajalci tako iz Slovenije kot tudi iz regije. Po daljšem premoru se Neisha vrača na oder Cankarjevega doma, kjer nam predstavlja svojo novo ploščo Dvigam jadra. Gala večer, ki vabi vse glasbene sladokusce, zaokrožajo zanimivi gosti, Neishini glasbeni prijatelji, s katerimi je poskrbela za glasbeni šov poln virtuoznosti in tudi humorja. Koncert je bil posnet 12. maja 2022 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Režirala ga je Tina Novak.
Neisha je glasbenica, ki je na slovenskem glasbenem nebu zablestela leta 2005 s svojim CD prvencem Neisha. Nepozabne skladbe kot so Malo tu malo tam, Planet za zadet in še mnoge druge, so postale del slovenske glasbene zgodovine. Glasbenica je v letih, ki so sledila, izvedla vrsto koncertov, posnela vrsto plošč, ter realizirala premnoga glasbena sodelovanja z glasbenimi velikani kot so Vlado Kreslin, Hamo, Tokac, Zoran Predin, Đuro, Gibonni, Vlatko Stefanovski, Parni Valjak, Big foot mama, Big band in simfoniki RTV in mnogimi drugimi orkestri in priznanimi izvajalci tako iz Slovenije kot tudi iz regije. Po daljšem premoru se Neisha vrača na oder Cankarjevega doma, kjer nam predstavlja svojo novo ploščo Dvigam jadra. Gala večer, ki vabi vse glasbene sladokusce, zaokrožajo zanimivi gosti, Neishini glasbeni prijatelji, s katerimi je poskrbela za glasbeni šov poln virtuoznosti in tudi humorja. Koncert je bil posnet 12. maja 2022 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Režirala ga je Tina Novak.
Glasbena skupina Masharik je maja 2024 v polni Katedrali Kina Šiška predstavila svoj debitantski album Otroci cvetja in z izjemnim koncertom potrdila status glasbenega Novinca leta. Navdušili so z vrhunskimi izvedbami skladb kot so Brat moj, Otroci cvetja in Stran od oči ter premierno odigrali uspešnico Na dnu morja in novejši single Tujec. Masharik, ki ga sestavljajo Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal) ter Bojan Marinko (bobni), odlikujejo pronicljiva avtorska besedila, unikaten, čuteč vokal in bogata zvočna slika. V Kinu Šiška so se jim na odru ob bok postavili stalni basist Amadei Šaršanski ter Mojca Zalar in Marko Zemljič na spremljevalnih vokalih. Kot gosti večera pa so se jim pridružili Žan Hauptman (klaviature, vokal), Aleš Suša (saksofon) in Martin Janežič - Buco (vokal).
Glasbena skupina Masharik je maja 2024 v polni Katedrali Kina Šiška predstavila svoj debitantski album Otroci cvetja in z izjemnim koncertom potrdila status glasbenega Novinca leta. Navdušili so z vrhunskimi izvedbami skladb kot so Brat moj, Otroci cvetja in Stran od oči ter premierno odigrali uspešnico Na dnu morja in novejši single Tujec. Masharik, ki ga sestavljajo Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal) ter Bojan Marinko (bobni), odlikujejo pronicljiva avtorska besedila, unikaten, čuteč vokal in bogata zvočna slika. V Kinu Šiška so se jim na odru ob bok postavili stalni basist Amadei Šaršanski ter Mojca Zalar in Marko Zemljič na spremljevalnih vokalih. Kot gosti večera pa so se jim pridružili Žan Hauptman (klaviature, vokal), Aleš Suša (saksofon) in Martin Janežič - Buco (vokal).
Orlek ime hriba na obrobju Zagorja in ime zasavskih knapov oz. glasbene skupine za katero je značilen, kot sami imenujejo Knap 'n' roll. Križanec med rokenrolom, tradicionalnih ljudskih pesmi in klene slovenske socialno obarvane hudomušnosti, prepletene s tipičnimi rudarskimi izrazi. Poleg tradicionalne rockovske zasedbe njihova glasba vključuje tudi pihalno sekcijo in harmoniko, kar omogoča zanimivo glasbeno podstat večkrat trpkim besedilom. Veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Ob 30 letnici delovanja so se jim v Kinu Šiška ob tipični zasavski fešti pridružili Big band Zagorje, Matjaž Javšnik, 6pack čukur in Mystique show group.
Orlek ime hriba na obrobju Zagorja in ime zasavskih knapov oz. glasbene skupine za katero je značilen, kot sami imenujejo Knap 'n' roll. Križanec med rokenrolom, tradicionalnih ljudskih pesmi in klene slovenske socialno obarvane hudomušnosti, prepletene s tipičnimi rudarskimi izrazi. Poleg tradicionalne rockovske zasedbe njihova glasba vključuje tudi pihalno sekcijo in harmoniko, kar omogoča zanimivo glasbeno podstat večkrat trpkim besedilom. Veljajo za eno najbolj izvirnih domačih zasedb. Ob 30 letnici delovanja so se jim v Kinu Šiška ob tipični zasavski fešti pridružili Big band Zagorje, Matjaž Javšnik, 6pack čukur in Mystique show group.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
Terry Lee Hale se je rodil v Texasu v letu, ko je odšel Hank Williams. Že v mladosti je bila glasba v njegovi bližini, dokončno pa si je želel z njo služiti kruh, ko je videl nastop Beatlesov v oddaji Eda Sullivana v letu 1963. Njegova uporniška narava in nepopustljivost sta rezultirala številne nenadejane obrate v njegovi mladosti. Izključili so ga iz srednje šole, z obrazložitvijo češ, da so njegove misli preveč radikalne (kar za drugo polovico 60-ih niti ni bilo tako nenavadno) in sam je bil tega najbolj vesel. Odpotoval je v v Frisco, kjer je bil fasciniran nad Johnom Leejem Hookerjem, Vanom Morrisonom in skupino The Grateful Dead; ter se pozneje odpravil še na vzhodno obalo, kjer je spoznaval zvoke Woodyja Guthrieja, Boba Dylana, Skipa Jamesa in Lightnina Hopkinsa. Kupil si je prvo kitaro in se učil igrati. Preživljal se je kot pevec, priložnostni delavec, se vmes poročil in ločil, ter hkrati večkrat prepotoval celotno področje obljubljene dežele po širem in počez, dokler se koncem osemdesetih ni vsaj delno stacioniral v Seattlu. To je bil čas, ko v tem mestu nisi mogel biti zaspan. Postal je zelo priznan in iskan pri mnogih takrat nastajajočih bendih nove generacije, ki so ga vabili kot gosta. Tako je odpiral koncerte Faith No More, Soundgarden, Walkabouts, Screaming Trees, Green Pajamas…, vse dokler ga leta 1992 ni zmotil nočni klic iz Nemčije, če je pripravljen posneti ploščo za založbo Normal Records. Temu je sledil prestop k založbi Glitterhouse Records, za katero je posnel naslednjih pet plošč, nekatere pod lastno producentsko roko, ali pa sta mu pri tem opravilu pomagala Chris Eckman ter predvsem John Keane (producent plošč skupin R.E.M., Cowboy Junkies, Indigo Girls…). Danes je Terry Lee Hale razpet med Evropo, Seattlom in Texasom. Še vedno je popotnik, ki ne ve, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan, kje se bo ustavil oz. kje bo odložil svoje kavbojske škornje in klubuk. Je glasbeni romar, ki išče nove izzive, odkriva nove kraje in nove zvoke. Želimo vam prijetno poslušanje. Terry Lee Hale je takole zvenel na odru studia 14.
Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.
Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.
Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni
Festival Kitarika poteka že dvajset let, organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. To je zelo pomemben festival za mesto Koper. Poteka na zavidljivi umetniški ravni in na Obalo privabi številne vrhunske izvajalce klasične kitare, hkrati pa glasbeni stroki, to je muziciranju s klasično kitaro, poučevanju klasične kitare in kitarski izvajalski praksi nudi soočenje, izmenjavo mnenj in izkustev ter vpogled v najboljše, kar v svetu obstaja. Zadnji festivalski večer, 27. oktobra 2024 je prinesel koncert italijanskega kitarista Emanuela Buona. Kritiki mu priznavajo izjemno tehnično in muzikalno dovršenost ter – kot je navedeno v festivalski knjižici – prefinjeno poetično poustvarjanje, s čimer se uvršča v sam vrh interpretov kitarske glasbe. Emanuele Buono je usvojil najvišje in najbolj prestižne nagrade na tekmovanjih, muziciral je na najvidnejših koncertnih odrih po vsem svetu. Pri založbi Naxos je izdal svoj glasbeni album in zanj prejel nagrado ameriškega združenja glasbenih kritikov. Emanuele Buono je rojen leta 1987 v Torinu, kjer je zelo mlad pričel z igranjem kitare. Diplomiral je na Konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu, pozneje pa nadaljeval s študijem na Akademiji Francisco Tarrega v Pordenonu in na Konservatoriju v Luganu. Trenutno poučuje kitaro na Konservatoriju Antonio Vivaldi v Alessandriji. Koncert se je odvil v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Spored: D. Scarlatti (1685-1757): Sonata v E-duru, K. 380 Sonata v f-molu, K. 239 S. L. Weiss (1685-1750): Suita št. 14 v a-molu - Allemande - Allegro - Bourée - Sarabande - Menuet - Gigue M. Castelnuovo-Tedesco: Rondo op. 129 J. Turina (1882-1949): Sevillana M. M. Ponce (1882-1948): Sonata III - Allegro moderato - Chanson - Allegro non troppo J. Nepomucen Bobrowicz (1805-1881): Velike variacije na duet iz opere Don Giovanni
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS in MZEZ, ki je dogodek soorganiziral. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS in MZEZ, ki je dogodek soorganiziral. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti. Ti so bili sopranistka Sofia Niklasson, mezzosopranistka Anna Zander Sand, tenorist Martin Logar in basist Karl-Magnus Fredriksson. Za uvod v glasbo Johanna Sebastiana Bacha smo pripravili pogovor z Damijanom Močnikom in Garyjem Gradnom.
22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti. Ti so bili sopranistka Sofia Niklasson, mezzosopranistka Anna Zander Sand, tenorist Martin Logar in basist Karl-Magnus Fredriksson. Za uvod v glasbo Johanna Sebastiana Bacha smo pripravili pogovor z Damijanom Močnikom in Garyjem Gradnom.
Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.
Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
V velikonočnem času se spodobi, da v naših glasbenih oddajah na Prvem spomnimo tudi na nabožno glasbo. Shirley Wahls se je rodila 28. decembra leta 1941 in je znana kot ena izmed pionirk gospela. S petjem v cerkvi že od tretjega leta starosti je pevsko kariero začela v mlajšem zboru baptistične cerkve Mt. Pleasant pod vodstvom Ruth Jones (bolj znane pod umetniškim imenom Dinah Washington) in pozneje vodje Phillipa Gilberta. Poklicna pevska kariera Shirley Wahls se je začela z legendarnimi skupinami, kot so The Argo Singers, The Ward Singers in Dorothy Norwood Singers. Čeprav je v poznih 60-ih izdala peščico posvetnih malih plošč, je Shirley pokazala, da ima vokalni talent, in da bi lahko bila velika zvezda. Tako se je preizkusila tudi v soulu, mi pa jo poznamo predvsem kot pevko nabožnih skladb, ki imajo dolgo in pestro zgodovino, ki seže vse tja do zgodnjih let afroameriških duhovnih pesmi oziroma spiritualov. Želimo vam prijetno poslušanje praznične koncertne oddaje s Shirley Wahls. Koncert smo posneli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tonski mojster je bil pred kratkim umrli Zoran Crnkovič, Shirley Wahls je k nam pripeljal Stane Sušnik, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam veliko glasbenih užitkov.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Nizozemskega komornega zbora z naslovom Pesmi slovesa. Posnetek je nastal julija lani v okviru Festivala duhovne glasbe v Fribourgu v tamkajšnji kolegialni cerkvi sv. Mihaela. Na programu so bila dela Herberta Howellsa, Jamesa MacMillana, Stefana Gervasonija in Huberta Parryja. Skupni imenovalec programa so bili prva svetovna vojna in njene posledice ter trpljenje, ki je močno zaznamovalo tudi skladatelje. Nocoj se bomo posvetili glasbi Huberta Parryja, ki ni doživel konca prve svetovne vojne. Žal pa je doživel številne smrti svojih študentov na bojiščih. Tako je od leta 1916 pa skoraj do smrti oktobra leta 1918 zložil 6 zborovskih motetov na besedila različnih angleških pesnikov in psalma 39.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Nizozemskega komornega zbora z naslovom Pesmi slovesa. Posnetek je nastal julija lani v okviru Festivala duhovne glasbe v Fribourgu v tamkajšnji kolegialni cerkvi sv. Mihaela. Na programu so bila dela Herberta Howellsa, Jamesa MacMillana, Stefana Gervasonija in Huberta Parryja. Skupni imenovalec programa so bili prva svetovna vojna in njene posledice ter trpljenje, ki je močno zaznamovalo tudi skladatelje. Nocoj se bomo posvetili glasbi Huberta Parryja, ki ni doživel konca prve svetovne vojne. Žal pa je doživel številne smrti svojih študentov na bojiščih. Tako je od leta 1916 pa skoraj do smrti oktobra leta 1918 zložil 6 zborovskih motetov na besedila različnih angleških pesnikov in psalma 39.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper, z besedo ga je pospremila predsednica društva Tatjana Jercog. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper, z besedo ga je pospremila predsednica društva Tatjana Jercog. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Oddaja prinaša koncert drugega festivalskega večera Kitarika, ki se je odvil 26. oktobra lani v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. To je bil koncertni večer španskega kitarista Rocarda Gallena. Ricardo Gallen je svetovno uveljavljen kitarist, ki že vrsto let navdušuje ljubitelje in poznavalce klasične kitare. Kot je zapisano v festivalski knjižici njegove "Izvirne in navdihujoče interpretacije bogatijo izjemno poustvarjalnost in skupaj z odličnim poučevanjem potrjujejo njegovo umetniško veličino". Ricardo Gallen je očaral občinstvo v svetovnih koncertnih dvoranah kot so: Royal Concertgebouw v Amsterdamu, Nacionalni avditorij v Madridu, Dvorana Čajkovskega v Moskvi, Palau de la Musica Catalania v Barceloni, Akademija Sibelius v Helsinkih in drugod. Ricardo Gallen je krstno izvedel številna dela svetovno uveljavljenih skladateljev, sodeloval s številnimi priznanimi dirigenti, je prejemnik nagrad na mnogih prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2009 je kot eden najmlajših kandidatov zasedel mesto profesorja kitare na prestižni nemški Univerzi za glasbo Franz Liszt v Weimarju, kjer še vedno poučuje. Ricardo Gallen igra na kitaro Paco Santiago Marin 50 Aniversario. Festival Kitarika poteka v organizaciji Kulturnega društva Kitarika in Glasbene šole Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Spored koncerta: M. M. Ponce (1882 - 1948) Sonatina Meridional Campo Copla Fiesta H. Villa - Lobos (1887 - 1959) Preludij št. 1, Andantino espressivo Preludij št. 2, Andantino Preludij št. 3, Andante Preludij št. 4, Lento Preludij št. 5, Poco animato A. Lauro (1917 - 1986) Trije venezuelski valčki Carora La negra Natalia A. Barrios Mangore (1885 - 1944) Valček št. 3, op. 8 Valček št. 4, op. 8 F. Sor (1778 - 1839) Gran Solo op. 14 J. S. Bach (1685 - 1750) Suita v c-molu, BWV 997 Preludij Fuga Sarabanda Gigue Double *** L. C. Daquin (1694 - 1772) Le coucou
Oddaja prinaša koncert drugega festivalskega večera Kitarika, ki se je odvil 26. oktobra lani v Protokolarno prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru. To je bil koncertni večer španskega kitarista Rocarda Gallena. Ricardo Gallen je svetovno uveljavljen kitarist, ki že vrsto let navdušuje ljubitelje in poznavalce klasične kitare. Kot je zapisano v festivalski knjižici njegove "Izvirne in navdihujoče interpretacije bogatijo izjemno poustvarjalnost in skupaj z odličnim poučevanjem potrjujejo njegovo umetniško veličino". Ricardo Gallen je očaral občinstvo v svetovnih koncertnih dvoranah kot so: Royal Concertgebouw v Amsterdamu, Nacionalni avditorij v Madridu, Dvorana Čajkovskega v Moskvi, Palau de la Musica Catalania v Barceloni, Akademija Sibelius v Helsinkih in drugod. Ricardo Gallen je krstno izvedel številna dela svetovno uveljavljenih skladateljev, sodeloval s številnimi priznanimi dirigenti, je prejemnik nagrad na mnogih prestižnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2009 je kot eden najmlajših kandidatov zasedel mesto profesorja kitare na prestižni nemški Univerzi za glasbo Franz Liszt v Weimarju, kjer še vedno poučuje. Ricardo Gallen igra na kitaro Paco Santiago Marin 50 Aniversario. Festival Kitarika poteka v organizaciji Kulturnega društva Kitarika in Glasbene šole Koper, umetniško ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Spored koncerta: M. M. Ponce (1882 - 1948) Sonatina Meridional Campo Copla Fiesta H. Villa - Lobos (1887 - 1959) Preludij št. 1, Andantino espressivo Preludij št. 2, Andantino Preludij št. 3, Andante Preludij št. 4, Lento Preludij št. 5, Poco animato A. Lauro (1917 - 1986) Trije venezuelski valčki Carora La negra Natalia A. Barrios Mangore (1885 - 1944) Valček št. 3, op. 8 Valček št. 4, op. 8 F. Sor (1778 - 1839) Gran Solo op. 14 J. S. Bach (1685 - 1750) Suita v c-molu, BWV 997 Preludij Fuga Sarabanda Gigue Double *** L. C. Daquin (1694 - 1772) Le coucou
Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.
Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.
Bolgarski radio je v ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden posredoval posnetek koncerta ob stoti obletnici posvetitve katedrale sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji. Mešani zbor katedrale Aleksandra Nevskega sta pri izvedbah glasbenih del Pavla Česnokova, Dobrija Hristova, Angela Popkonstantinova, Mihaila Slonova, Kirila Popova in Petra Dineva vodila Georgi Elenkov in Marija Valčanova.
Bolgarski radio je v ponudbo Evroradijskega glasbenega niza za veliki teden posredoval posnetek koncerta ob stoti obletnici posvetitve katedrale sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji. Mešani zbor katedrale Aleksandra Nevskega sta pri izvedbah glasbenih del Pavla Česnokova, Dobrija Hristova, Angela Popkonstantinova, Mihaila Slonova, Kirila Popova in Petra Dineva vodila Georgi Elenkov in Marija Valčanova.
Tretji radijski program britanske multimedijske hiše BBC je v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden posredoval posnetek koncerta zbora BBC Singers, ki je 15. marca lani nastopil v dvorani Milton Court v kulturnem središču Barbican v osrčju londonskega mestnega jedra. Tam je pod naslovom Naznanilo – Pasijonski mozaik zvenel poseben glasbeni program, ki zgodbo o Kristusovem trpljenju obravnava iz povsem novega, sodobnega gledišča. Zbor BBC Singers je pod vodstvom Nicholasa Chalmersa uzvočil raznorodne uglasbitve skladateljev vse od renesanse pa do našega časa, ki jih na skupni imenovalec postavlja pasijonska zgodba, torej Kristusovo trpljenje vse od zadnje večerje do smrti na križu. Glasbeni kolaž povezuje BBC-jev novinar z bogatimi poročevalskimi izkušnjami iz različnih vojnih žarišč Clive Myrie, ki bo pasijon predstavil skozi prizmo številnih tegob sodobnega človeka, predvsem krutih vojn v Gazi in Ukrajini.
Tretji radijski program britanske multimedijske hiše BBC je v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden posredoval posnetek koncerta zbora BBC Singers, ki je 15. marca lani nastopil v dvorani Milton Court v kulturnem središču Barbican v osrčju londonskega mestnega jedra. Tam je pod naslovom Naznanilo – Pasijonski mozaik zvenel poseben glasbeni program, ki zgodbo o Kristusovem trpljenju obravnava iz povsem novega, sodobnega gledišča. Zbor BBC Singers je pod vodstvom Nicholasa Chalmersa uzvočil raznorodne uglasbitve skladateljev vse od renesanse pa do našega časa, ki jih na skupni imenovalec postavlja pasijonska zgodba, torej Kristusovo trpljenje vse od zadnje večerje do smrti na križu. Glasbeni kolaž povezuje BBC-jev novinar z bogatimi poročevalskimi izkušnjami iz različnih vojnih žarišč Clive Myrie, ki bo pasijon predstavil skozi prizmo številnih tegob sodobnega človeka, predvsem krutih vojn v Gazi in Ukrajini.
Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka. Solist je bil pianist Kirill Gerstein.
Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka. Solist je bil pianist Kirill Gerstein.
V Studiu Hendrix smo gostili Blaža Iaria – raperja in tekstopisca iz Tolmina, ki je s svojo iskreno liriko in edinstvenim zvokom stalnica slovenske hip hop scene. Tokrat je nastopil z bendom Sami domači, s katerim je nedavno izdal novo pesem Težki koraki. Doživeli smo večer prave glasbene terapije. Oddajo je vodil Blaž Maljevac.
V Studiu Hendrix smo gostili Blaža Iaria – raperja in tekstopisca iz Tolmina, ki je s svojo iskreno liriko in edinstvenim zvokom stalnica slovenske hip hop scene. Tokrat je nastopil z bendom Sami domači, s katerim je nedavno izdal novo pesem Težki koraki. Doživeli smo večer prave glasbene terapije. Oddajo je vodil Blaž Maljevac.
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
16. junija 2023 so Šank rock na največjem odru do sedaj proslavili svojo 40. obletnico. Že od leta 1983 delijo svojo ljubezen do rocka in ustvarjajo glasbo, ki se je razvila od najstniške vihravosti do rokerske zrelosti. Čustveno nabit koncert v Vista Parku je postregel vsem generacijam in ljubiteljem rocka ter širil svojo že več kot znano “šankrockovsko” energijo. Združeni v originalni zasedbi so Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak in Aleš Uranjek ugnali spektakularen rockovski večer pred razprodanim prizoriščem 7000-glave množice poslušalcev. Na odru so se zvrstili številni gosti in glasbeni prijatelji skupine: Tomi M. iz skupine Siddharta, Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, Gregor Skočir iz Big Foot Mame, Dunya Tinauer Verbovšek, 6 Pack Čukur, Natalija Verboten, Slovenski oktet in godalni kvartet Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Predvajamo posnetka s koncerta komorne glasbe, ki je bil 25. junija leta 2022 v Mestni cerkvi v kraju Rheinfelden v švicarskem kantonu Aargau. Koncert je bil del 17. edicije Festivala Solsberg, na njem pa so nastopili trije izjemni glasbeniki našega časa – moldavijski violinist Ilian Garnetz, švicarsko-argentinska violončelistka Sol Gabetta in britanski pianist Benjamin Grosvenor. Zadnji je najprej izvedel 1. zvezek iz obsežne klavirske zbirke Iberija Isaaca Albéniza, potem pa so vsi skupaj predstavili še Klavirski trio št. 3 v f-molu, op. 65 Antonina Dvořáka.
Predvajamo posnetka s koncerta komorne glasbe, ki je bil 25. junija leta 2022 v Mestni cerkvi v kraju Rheinfelden v švicarskem kantonu Aargau. Koncert je bil del 17. edicije Festivala Solsberg, na njem pa so nastopili trije izjemni glasbeniki našega časa – moldavijski violinist Ilian Garnetz, švicarsko-argentinska violončelistka Sol Gabetta in britanski pianist Benjamin Grosvenor. Zadnji je najprej izvedel 1. zvezek iz obsežne klavirske zbirke Iberija Isaaca Albéniza, potem pa so vsi skupaj predstavili še Klavirski trio št. 3 v f-molu, op. 65 Antonina Dvořáka.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Po vseh teh letih in tik pred izidom novega albuma so še vedno Tabu.
Po vseh teh letih in tik pred izidom novega albuma so še vedno Tabu.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Posnetek je nastal julija lani v okviru Festivala duhovne glasbe v Fribourgu v tamkajšnji kolegiatni cerkvi sv. Mihaela. Na programu so bila dela Herberta Howellsa, Jamesa MacMillana, Stefana Gervasonija in Huberta Parryja. Skupni imenovalec programa je bila prva svetovna vojna in njene posledice, trpljenje, ki je globoko zaznamovalo tudi skladatelje. Nizozemski komorni zbor vodi Peter Dijkstra.
Posnetek je nastal julija lani v okviru Festivala duhovne glasbe v Fribourgu v tamkajšnji kolegiatni cerkvi sv. Mihaela. Na programu so bila dela Herberta Howellsa, Jamesa MacMillana, Stefana Gervasonija in Huberta Parryja. Skupni imenovalec programa je bila prva svetovna vojna in njene posledice, trpljenje, ki je globoko zaznamovalo tudi skladatelje. Nizozemski komorni zbor vodi Peter Dijkstra.
Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.
Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.
Človeška drama o revščini in zapustitvi, ki prevzema žalostno obliko v znani pravljici Hansa Christiana Andersena o deklici, ki prodaja vžigalice, predstavlja literarno osnovo za Pasijon Pulitzerjevega nagrajenca Davida Langa. V Langovem Pasijonu deklice z vžigalicami (2007) se dekličina kalvarija ob mističnih vizijah in besedilih iz Bachovega Pasijona po Mateju odvija v našem času in je glede na stanje družbenega duha, silne vojne našega časa in vse geopolitične pretrese na žalost še kako aktualna.
Človeška drama o revščini in zapustitvi, ki prevzema žalostno obliko v znani pravljici Hansa Christiana Andersena o deklici, ki prodaja vžigalice, predstavlja literarno osnovo za Pasijon Pulitzerjevega nagrajenca Davida Langa. V Langovem Pasijonu deklice z vžigalicami (2007) se dekličina kalvarija ob mističnih vizijah in besedilih iz Bachovega Pasijona po Mateju odvija v našem času in je glede na stanje družbenega duha, silne vojne našega časa in vse geopolitične pretrese na žalost še kako aktualna.
S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.
S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Zadnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom 2025. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Festival je ob mojstrskih tečajih in predavanjih ponudil tri raznolike koncertne izkušnje, ki so se odvile v Protokolarno prireditveni dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V oddaji predvajamo posnetek prvega koncertnega večera. Muziciral je kitarist angleškega rodu Torrin Williams. »Kar sem v zelo kratkem času uspel videti tu v Kopru - pristanišče, zgradbe, arhitektura, okolica, obala, morje – me navdaja z navdušenjem. Zelo lepo mestece je, malo, ampak čudovito. V program koncerta sem vključil skladbe, ki so velike umetnine našega klasičnega kitarskega repertoarja in niso pogosto slišane ter predstavljene na koncertnih sporedih. Zato sem vesel te priložnosti, da jih lahko predstavim tu v Kopru, v njihovi celovitosti in da popeljem poslušalce na potovanje v globino teh partitur,« je Torrin Williams povedal tik pred začetkom koncerta. Torrin Williams je z odliko diplomiral v razredu Zorana Dukića na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, v razredu Paola Pegorare in Lukasza Kuropaczewskega. Torrin Williams igra na kitaro model Domenico Montagnana Otta Raucha iz leta 2019. Koncert sta posnela glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Davor Lovrečič. Spored: Johann Sebastian Bach (1685 - 1750) Sonata za violino št. 2. v a-molu, BWV 1003 (priredba za kitaro) - Grave - Fuga - Andante - Allegro Alan Rawsthorne (1905 - 1971) Elegija Mario Castelnuovo Tedesco (1895 - 1968) Variacije "à travers les Siècles" op. 71 Manuel Maria Ponce (1882 - 1958) Variacije na temo "Folia de España" in Fuga
Že dve desetletji v Kopru poteka festival, ki prinaša čarobnost zvoka šestih strun. Zadnji Festival Kitarika je potekal med 25. in 27. oktobrom 2025. Organizatorja sta Kulturno društvo Kitarika in Glasbena šola Koper, umetniško pa ga vodita profesorici kitare Tanja Brecelj Vatovec in Martina Kocjančič Kocjan. Festival je ob mojstrskih tečajih in predavanjih ponudil tri raznolike koncertne izkušnje, ki so se odvile v Protokolarno prireditveni dvorani Sv. Frančiška Asiškega v Kopru. V oddaji predvajamo posnetek prvega koncertnega večera. Muziciral je kitarist angleškega rodu Torrin Williams. »Kar sem v zelo kratkem času uspel videti tu v Kopru - pristanišče, zgradbe, arhitektura, okolica, obala, morje – me navdaja z navdušenjem. Zelo lepo mestece je, malo, ampak čudovito. V program koncerta sem vključil skladbe, ki so velike umetnine našega klasičnega kitarskega repertoarja in niso pogosto slišane ter predstavljene na koncertnih sporedih. Zato sem vesel te priložnosti, da jih lahko predstavim tu v Kopru, v njihovi celovitosti in da popeljem poslušalce na potovanje v globino teh partitur,« je Torrin Williams povedal tik pred začetkom koncerta. Torrin Williams je z odliko diplomiral v razredu Zorana Dukića na Kraljevem konservatoriju v Haagu. Trenutno opravlja magistrski študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, v razredu Paola Pegorare in Lukasza Kuropaczewskega. Torrin Williams igra na kitaro model Domenico Montagnana Otta Raucha iz leta 2019. Koncert sta posnela glasbena producentka Ksenija Kos in tonski mojster Davor Lovrečič. Spored: Johann Sebastian Bach (1685 - 1750) Sonata za violino št. 2. v a-molu, BWV 1003 (priredba za kitaro) - Grave - Fuga - Andante - Allegro Alan Rawsthorne (1905 - 1971) Elegija Mario Castelnuovo Tedesco (1895 - 1968) Variacije "à travers les Siècles" op. 71 Manuel Maria Ponce (1882 - 1958) Variacije na temo "Folia de España" in Fuga
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi smo opozorili na petkova – koncert Moškega pevskega zbora Slava Klavora v dvorani Union, ob njihovem 80. jubileju, in na premiero Fedre, tragične zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi v mariborski Drami. Spomnili smo tudi na mariborski razstavi o likovnih umetnikih in glasbenikih iz družine Šantel – sestri Avgusti in bratu Aleksandru.
V oddaji o kulturi smo opozorili na petkova – koncert Moškega pevskega zbora Slava Klavora v dvorani Union, ob njihovem 80. jubileju, in na premiero Fedre, tragične zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi v mariborski Drami. Spomnili smo tudi na mariborski razstavi o likovnih umetnikih in glasbenikih iz družine Šantel – sestri Avgusti in bratu Aleksandru.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka