Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Avtor: Polona Kovačič
Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.
Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst. William Grant Still je v svojo Afroameriško simfonijo, ki jo je sestavil leta 1930, vključil spiritual in blues v obsežen simfonični format na nov in prepričljiv način. Italijanski dirigent Riccardo Minasi s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia ti dve vznemirljivi glasbeni novosti iz novega sveta sopostavlja z dvema Mozartovima simfonijama iz različnih ustvarjalnih obdobij: Simfonijo št. 14 in št. 36, imenovano »Linška«.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst. William Grant Still je v svojo Afroameriško simfonijo, ki jo je sestavil leta 1930, vključil spiritual in blues v obsežen simfonični format na nov in prepričljiv način. Italijanski dirigent Riccardo Minasi s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia ti dve vznemirljivi glasbeni novosti iz novega sveta sopostavlja z dvema Mozartovima simfonijama iz različnih ustvarjalnih obdobij: Simfonijo št. 14 in št. 36, imenovano »Linška«.
28. februarja so na koncertu v Filharmoniji na Labi v Hamburgu tamkajšnji orkester Severnonemškega radia, solist, violinist Frank Peter Zimmermann, in dirigent Andris Poga predstavili zelo zahtevno violinsko delo in obračun s stalinizmom. Na programu sta bila namreč Koncert za violino in orkester v h-molu sira Edwarda Elgarja in Simfonija št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča.
28. februarja so na koncertu v Filharmoniji na Labi v Hamburgu tamkajšnji orkester Severnonemškega radia, solist, violinist Frank Peter Zimmermann, in dirigent Andris Poga predstavili zelo zahtevno violinsko delo in obračun s stalinizmom. Na programu sta bila namreč Koncert za violino in orkester v h-molu sira Edwarda Elgarja in Simfonija št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča.