Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Avtor: Polona Kovačič
Isabelle Faust, ena bolj izjemnih violinistk našega časa, je 28. novembra pred dvema letoma v Kölnski filharmoniji predstavila Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Delo ima vse, kar ljubiteljem glasbe pospeši utrip: toplo liriko, osupljivo virtuoznost in opojno zvočno razkošje. Robert Schumann je bil Mendelssohnov tesni prijatelj. Isabelle Faust je interpretirala tudi njegovo vznemirljivo Fantazijo za violino in orkester v C-duru, preden je Schubertova skrivnostna Osma, »Nedokončana« simfonija sklenila koncert 28. novembra pred dvema letoma pod taktirko britanskega violinista Andrewa Manzeja.
Isabelle Faust, ena bolj izjemnih violinistk našega časa, je 28. novembra pred dvema letoma v Kölnski filharmoniji predstavila Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Delo ima vse, kar ljubiteljem glasbe pospeši utrip: toplo liriko, osupljivo virtuoznost in opojno zvočno razkošje. Robert Schumann je bil Mendelssohnov tesni prijatelj. Isabelle Faust je interpretirala tudi njegovo vznemirljivo Fantazijo za violino in orkester v C-duru, preden je Schubertova skrivnostna Osma, »Nedokončana« simfonija sklenila koncert 28. novembra pred dvema letoma pod taktirko britanskega violinista Andrewa Manzeja.
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.