Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vabimo vas v družbo monumentalnega Koncerta za zbor Alfreda Schnittkeja. Oktobra lani ga je za naš arhiv v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posnel Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika: in postal tudi prvi slovenski zbor, ki je kompozicijo v celoti izvedel in posnel. V Zborovskem panoptikumu pred tednom dni ste lahko spoznali ozadje snemanja, nocoj pa boste posnetek lahko slišali v celoti.
Vabimo vas v družbo monumentalnega Koncerta za zbor Alfreda Schnittkeja. Oktobra lani ga je za naš arhiv v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posnel Komorni zbor Megaron pod vodstvom Damijana Močnika: in postal tudi prvi slovenski zbor, ki je kompozicijo v celoti izvedel in posnel. V Zborovskem panoptikumu pred tednom dni ste lahko spoznali ozadje snemanja, nocoj pa boste posnetek lahko slišali v celoti.
Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je dobil tudi pouk iz orglanja in skladanja. Za glasbeno pot pa se je – v večnem dvomu o svoji kakovosti – odločil šele veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860; sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza; torej tudi z Mašo št. 1 v d-molu, ki je nastala leta 1864 in je po skladateljevih besedah napovedala »začetek lastne kompozicijske poti«. V njej je prepoznavna tudi preobrazba v moderno, simfonično prepredeno cerkveno glasbo.
Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je dobil tudi pouk iz orglanja in skladanja. Za glasbeno pot pa se je – v večnem dvomu o svoji kakovosti – odločil šele veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860; sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza; torej tudi z Mašo št. 1 v d-molu, ki je nastala leta 1864 in je po skladateljevih besedah napovedala »začetek lastne kompozicijske poti«. V njej je prepoznavna tudi preobrazba v moderno, simfonično prepredeno cerkveno glasbo.
Vabimo vas v družbo francoske glasbe, glasbe skladateljev Francisa Poulenca in Mauricea Durufléja. Spremljamo jo na posnetku koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre, ob organistu Maxu Hanftu in baritonistu Johannesu Kammlerju. Posnetek je nastal lani oktobra v Gledališču princa regenta v Münchnu.
Vabimo vas v družbo francoske glasbe, glasbe skladateljev Francisa Poulenca in Mauricea Durufléja. Spremljamo jo na posnetku koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre, ob organistu Maxu Hanftu in baritonistu Johannesu Kammlerju. Posnetek je nastal lani oktobra v Gledališču princa regenta v Münchnu.
Vabimo vas k spremljanju drugega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal v stolnici sv. Petra v Wormsu v okviru Festivala Schwetzingen.
Vabimo vas k spremljanju drugega dela Vespro della Beata Vergine/Večernic Blažene Device Claudia Monteverdija. Izvaja jih ansambel La fonte musica pod vodstvom Micheleja Pasottija. Posnetek je nastal v stolnici sv. Petra v Wormsu v okviru Festivala Schwetzingen.