Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predvajamo posnetke odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Nocoj se posvečamo drugemu delu koncerta.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Radio Slovenija je koncert posnel, tako da boste nocoj lahko slišali prvi, prihodnji teden pa drugi del.
26. septembra je srebrni abonma Cankarjevega doma odprl koncert komornega zbora Tenebrae z naslovom Nebeško darilo. Ansambel, znan po svojih izvajalskih presežkih in širokem pristopu do različnih slogov, je spomnil predvsem na 500. obletnico rojstva Giovannija Pierluigija da Palestrine: začel je pri gregorijanskem koralu in glasbeno zgodbo sklenil z angleškimi, ameriškimi in škotskimi sodobnimi ustvarjalci. Radio Slovenija je koncert posnel, tako da boste nocoj lahko slišali prvi, prihodnji teden pa drugi del.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kdaj ujete v zborovski stavek:, toda Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večer je naslovil Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald.
Letos bo minilo 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kdaj ujete v zborovski stavek:, toda Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večer je naslovil Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald.
4. januarja, leta 1783 je Wolfgang Amadeus z Dunaja naznanil svojemu očetu v Salzburg "spartirano polovico maše ..., ki leži pred mano z največjimi upi". Šlo je za Mašo v c-molu, ki se je je lotil poleti: v zaobljubo za ozdravitev neveste Constanze. Dobrodošli ob spremljanju Velike maše v c-molu, Köchel 427 oziroma 417a Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nastopajo sopranistki Liv Redpath in Christiane Karg tenorist Leif Aruhn-Solén in baritonist Johann Kristinsson. Danska Koncertni zbor in Simfonični orkester vodi Manfred Honeck. Posnetek je nastal decembra lani v Københavnu.
4. januarja, leta 1783 je Wolfgang Amadeus z Dunaja naznanil svojemu očetu v Salzburg "spartirano polovico maše ..., ki leži pred mano z največjimi upi". Šlo je za Mašo v c-molu, ki se je je lotil poleti: v zaobljubo za ozdravitev neveste Constanze. Dobrodošli ob spremljanju Velike maše v c-molu, Köchel 427 oziroma 417a Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nastopajo sopranistki Liv Redpath in Christiane Karg tenorist Leif Aruhn-Solén in baritonist Johann Kristinsson. Danska Koncertni zbor in Simfonični orkester vodi Manfred Honeck. Posnetek je nastal decembra lani v Københavnu.
Vabimo vas v zgodnji sakralni opus Antona Brucknerja. Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je bil deležen tudi pouka orglanja in komponiranja. Za glasbeno pot pa se je – vedno vase dvomeči skladatelj – odločil veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860: sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza: Uverturo v g-molu in motete Ave Maria, Christus factus est ter Aleluja! Hvalite,Gospodovi služabniki po Psalmu 112. Organist Sebastian Heindl pa je improviziral na prvo in zadnjo točko. Dela so začetek Brucknerjeve skladateljske poti, na koncu katere je bil znan predvsem kot simfonik. Zato ni čudno, da je leta 1893 glasbeni kritik Theodor Helm zapisal: »Včasih se res sprašujem, kateri izmed naših Brucknerjev je večji: mojster simfonije ali mojster cerkvene glasbe. Blagor nam, da imamo oba!« Pred nami je torej posnetek, narejen leta 2024 v cerkvi Sv. duha v Clausthal-Zellerfeldu na Saškem.
Vabimo vas v zgodnji sakralni opus Antona Brucknerja. Skladatelj, rojen pred dobrimi dvesto leti v zgornjeavstrijskem Ansfeldnu, je nekoč dejal, da je zrasel ob cerkveni glasbi. Približal mu jo je oče, ki je poleg učiteljskega poklica tudi orglal in vodil zbor. Tako je Anton Bruckner s 13 leti pristal v samostanu sv. Florijána v Linzu kot pevec deškega zbora in tam je bil deležen tudi pouka orglanja in komponiranja. Za glasbeno pot pa se je – vedno vase dvomeči skladatelj – odločil veliko pozneje, ko je stopil v službo linškega organista, po letu 1860: sprva s svojimi duhovnimi deli. In ta Brucknerjev zgodnji repertoar sta lani v zgodovinski zvočni sliki uzvočila Komorni zbor RIAS in Akademija za staro glasbo iz Berlina pod vodstvom Łukasza Boròwicza: Uverturo v g-molu in motete Ave Maria, Christus factus est ter Aleluja! Hvalite,Gospodovi služabniki po Psalmu 112. Organist Sebastian Heindl pa je improviziral na prvo in zadnjo točko. Dela so začetek Brucknerjeve skladateljske poti, na koncu katere je bil znan predvsem kot simfonik. Zato ni čudno, da je leta 1893 glasbeni kritik Theodor Helm zapisal: »Včasih se res sprašujem, kateri izmed naših Brucknerjev je večji: mojster simfonije ali mojster cerkvene glasbe. Blagor nam, da imamo oba!« Pred nami je torej posnetek, narejen leta 2024 v cerkvi Sv. duha v Clausthal-Zellerfeldu na Saškem.