Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.
Zakaj je pomembno, da dojenčka odlagamo preko boka? Kdaj naj bi se obračal in kdaj plazil? Lahko dojenčka nosimo v nosilki? Če zaspi v lupinici … ga na obisku prebudimo ali lahko pustimo spati? Kaj pa bosonoga obutev, bo otrok brez nje motorično nespreten? Izkušnje iz klinične prakse in zasebnega življenja deli Ena Blažević, diplomirana fizioterapevtka iz razvojne ambulante zdravstvenega doma Ljubljana in mama dveh otrok.
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Današnja epizoda Vodenja s posluhom razkriva izzive v mednarodnem okolju. Eva Jelnikar je globalna vodja področja »nega doma« v podjetju Versuni, znanem tudi kot Philips gospodinjski aparati, s sedežem v Amsterdamu. Vodi mednarodno ekipo, ki deluje v več kot stotih državah in skrbi, da Philipsove naprave z inovativnimi rešitvami ljudem po vsem svetu olajšajo vsakdanje opravke. Kot pravi, si skuša vodenje čim bolj poenostaviti, ključno se ji zdi, da vodja poskrbi, da so pravi ljudje na pravih mestih. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Stric mraz preriše otroške risbe cvetlic na okensko šipo … Pripoveduje: Judita Hahn Kreft. Napisala: Marija Vogelnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolasa Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo ZDA, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerza na Primorskem; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani; dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolasa Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo ZDA, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerza na Primorskem; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani; dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.
Ob koncu leta imamo običajno polna usta novoletnih zaobljub. Ena, ki bi jo kot družba morali izpolniti, je ta, da bi pogosteje jedli lokalno pridelano hrano. S tem bi naredili veliko uslugo našemu kmetijstvu, okolju, zdravju in tudi denarnici. FOTO: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Ob koncu leta imamo običajno polna usta novoletnih zaobljub. Ena, ki bi jo kot družba morali izpolniti, je ta, da bi pogosteje jedli lokalno pridelano hrano. S tem bi naredili veliko uslugo našemu kmetijstvu, okolju, zdravju in tudi denarnici. FOTO: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki.
Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki.
Ameriški napad suverene države Venezuele je deležen različnih komentarjev. ZDA so v ameriški zapor odpeljale predsednika Madura in sodili mu bodo na zveznem sodišču v New Yorku. Kaj vse to pomeni ? Kaj bo temu sledilo?
Ameriški napad suverene države Venezuele je deležen različnih komentarjev. ZDA so v ameriški zapor odpeljale predsednika Madura in sodili mu bodo na zveznem sodišču v New Yorku. Kaj vse to pomeni ? Kaj bo temu sledilo?
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Danes predstavljamo pesniško zbirko mariborčanke Martine Potisk, slovenske literarne kritičarke, urednice in lektorice, ki je letos objavila tudi svoj pesniški prvenec z naslovom ENA NA ENA; ta njena pesniška zbirka je prepričala žirijo Slovenskega knjižnega sejma, da jo je nagradila z nagrado za najboljši literarni prvenec v letu 2025. Izšla je v založbi Kulturnega centra Maribor, v zbirki Frontier. V zbirki ENA NA ENA se zvrsti niz vrtoglavo intenzivnih prizorov: pesniški subjekt v njej išče svojo identiteto, se spotika ob absurdnost vsakdana, se smeji, a tudi zadržuje solze. Pesmi preskakujejo med knjižnim in pogovornim jezikom, polne so sosedskih tračev, mitoloških likov in halucinacij. pišejo, da je vsak verz je kot odmev telesa, ki pleše med stvarnim in sanjskim . Glas pesnice Martine Potisk je hkrati predrzen in ranljiv, nabrušen in zlomljen; to je glas telesa, ki v jeziku še išče svoj prostor.
Ameriški predsednik Donald Trump je v najnovejšem pogovoru z novinarji vnovič razburil s svojimi izjavami. Medtem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v New Yorku čaka na današnji začetek sojenja, v katerem ga ameriški tožilci obtožujejo prekupčevanja z drogo in terorizma, je Trump začasni predsednici Delcy Rodriguez, zagrozil s še hujšimi posledicami, če se ne bo uklonila ameriškim zahtevam. Z napadom je zagrozil še Kolumbiji in Mehiki, Kuba pa se bo po njegovem uklonila brez posredovanja. Trump je omenil tudi Grenlandijo, češ da jo resnično potrebuje za obrambo. Poklicali smo predstojnika obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja. Z njim se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Ameriški predsednik Donald Trump je v najnovejšem pogovoru z novinarji vnovič razburil s svojimi izjavami. Medtem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v New Yorku čaka na današnji začetek sojenja, v katerem ga ameriški tožilci obtožujejo prekupčevanja z drogo in terorizma, je Trump začasni predsednici Delcy Rodriguez, zagrozil s še hujšimi posledicami, če se ne bo uklonila ameriškim zahtevam. Z napadom je zagrozil še Kolumbiji in Mehiki, Kuba pa se bo po njegovem uklonila brez posredovanja. Trump je omenil tudi Grenlandijo, češ da jo resnično potrebuje za obrambo. Poklicali smo predstojnika obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja. Z njim se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Po vsem svetu odmeva posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Ameriška vojska je davi napadla ciljev Venezueli in zajela predsednika Nicolasa Madura. Napovedali so, da mu bodo sodili v ZDA zaradi dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, sporočajo iz ZDA, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. O ozadju in posledicah smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Jeleno Juvan.
Po vsem svetu odmeva posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Ameriška vojska je davi napadla ciljev Venezueli in zajela predsednika Nicolasa Madura. Napovedali so, da mu bodo sodili v ZDA zaradi dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, sporočajo iz ZDA, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. O ozadju in posledicah smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Jeleno Juvan.
Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem, ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo.
Takole ob začetku novega leta je odlično narediti prostor za modre misli, izkušnje in tudi vizijo. Zato vas, drage poslušalke in poslušalci, v naslednje pol ure vabimo k poslušanju pogovora z dr. Juretom Kneza, večinskim lastnikom trboveljskega podjetja Dewesoft, enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov, strojnikom in vizionarjem, ki je ob zaključku leta 2025 za svoje delo, prispevek k razvoju lokalnega okolja in kroženju znanja prejel nagrado Društva v tujini izobraženih Slovencev – Vtis leta 2025. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon in dr. Jureta Kneza najprej prosila, da pod drobnogled vzame leto, ki se je izteklo.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
Po še nepopolnih podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo tudi leto 2025 med zgodovinsko najtoplejšimi, tako kot velja za vsa leta v zadnjem desetletju. Medtem ko politični odločevalci še vedno govorijo o cilju stopinje in pol iz pariškega sporazuma, smo vsaj kratkoročno to mejo že presegli, tudi dolgoročno – do konca stoletja - pa je ta cilj postal praktično nedosegljiv. Ekstremni vremenski pojavi so tudi letos povzročili velikansko škodo in na tisoče smrtnih žrtev. O vremenu v letu 2025 smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Po še nepopolnih podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo tudi leto 2025 med zgodovinsko najtoplejšimi, tako kot velja za vsa leta v zadnjem desetletju. Medtem ko politični odločevalci še vedno govorijo o cilju stopinje in pol iz pariškega sporazuma, smo vsaj kratkoročno to mejo že presegli, tudi dolgoročno – do konca stoletja - pa je ta cilj postal praktično nedosegljiv. Ekstremni vremenski pojavi so tudi letos povzročili velikansko škodo in na tisoče smrtnih žrtev. O vremenu v letu 2025 smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Pred kratkim je Slovenija dobila novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica. Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem?
Pred kratkim je Slovenija dobila novopečenega lotomilijonarja. Izžrebana je bila rekordna šestica. Po plačilu 15-odstotnega davka bo novopečeni lotomilijonar bogatejši za 1.980.386 evrov. Čaka pa nas še Novoletni loto, ki je povečal število dobitkov in zvišal sklad. 450.000 loto potrdil so prodali v osmih dneh. Če bi zadeli na lotu, kam bi z denarjem?
Mariborski Hotel City, ki je bil več let v stečajni masi podjetja Mestna vrata, ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki pa v Mariboru na hotelskem področju ni novinec.
Mariborski Hotel City, ki je bil več let v stečajni masi podjetja Mestna vrata, ima novega lastnika. Kupilo ga je ljubljansko podjetje HCMB, ki pa v Mariboru na hotelskem področju ni novinec.
Gospodarska rast v naši državi bo letos po napovedih ena od najšibkejših v zadnjih letih. A naj bi se v prihodnjih dveh letih povečala predvsem na račun trošenja države za višje plače v javnem sektorju in za nova vlaganja. Prihodnje leto naj bi se povečala tudi rast BDP-ja največjega evropskega gospodarstva, ki bo letos le 0,1 odstotka. Nemci namreč v strahu pred višanjem cen in padajočimi dohodki varčujejo. Druge teme: - Izrael iranske vojaške vaje označil za priprave za napad na judovsko državo. - Politične stranke zadovoljne z napovedjo, da bodo parlamentarne volitve 22. marca. - Imeni leta na Valu 202 sta kirurg Juš Kšela in kardiolog Gorazd Mlakar, ki sta šestmesečnemu otroku uspešno presadila srce.
Gospodarska rast v naši državi bo letos po napovedih ena od najšibkejših v zadnjih letih. A naj bi se v prihodnjih dveh letih povečala predvsem na račun trošenja države za višje plače v javnem sektorju in za nova vlaganja. Prihodnje leto naj bi se povečala tudi rast BDP-ja največjega evropskega gospodarstva, ki bo letos le 0,1 odstotka. Nemci namreč v strahu pred višanjem cen in padajočimi dohodki varčujejo. Druge teme: - Izrael iranske vojaške vaje označil za priprave za napad na judovsko državo. - Politične stranke zadovoljne z napovedjo, da bodo parlamentarne volitve 22. marca. - Imeni leta na Valu 202 sta kirurg Juš Kšela in kardiolog Gorazd Mlakar, ki sta šestmesečnemu otroku uspešno presadila srce.
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, Damjan Seme, je včeraj odstopil s položaja. Njegov odstop so potrdili v Holdingu Slovenske elektrarne.
Generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor, Damjan Seme, je včeraj odstopil s položaja. Njegov odstop so potrdili v Holdingu Slovenske elektrarne.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo
Na dan samostojnosti in enotnosti je naš gost dr. Dušan Plut, ki ga pomnimo kot člana osamosvojitvenega predsedstva Republike Slovenije, profesorja na Oddelku za geografijo ljubljanske filozofske fakultete in v zadnjem obdobju po vztrajnih prizadevanjih za nujnost uveljavite regionalnega razvojnega koncepta v Sloveniji. Foto: Bobo
Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/
Jaka Škof bije bitko za življenje, za dostop do genskega zdravljenja, za katerega v okviru Humanitarnega društva Srčni lev že zbirajo sredstva. Ima Duchennovo mišično distrofijo, neozdravljivo genetsko bolezen, ki postopno uničuje mišice. Upanje predstavlja gensko zdravilo Elevidys, ki so ga v Združenih državah Amerike odobrili lani. Je ustrezen kandidat za zdravljenje vendar terapija, ki mu lahko omogoči samostojnejše življenje, stane več kot 3 milijone evrov. Trenutno so zbrali malo več kot 900.000 evrov. Pošljejo sporočilo s ključno besedo JAKA5 ali JAKA10 na 1919 (donirate 5 € ali 10 €). Več informacij na spletni strani https://pomagajmojaku.si/
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Medtem ko se politiki tresejo za svoje stolčke, naj se pri vas doma spet zatresejo trebuhi od smeha, saj na program prihaja že 14. sezona oddaje Kaj dogaja? Stare in nove rubrike, stari in novi sodelavci, vse, kar imate radi, in posebna presenečenja za vse ljubitelje humorja, satire, glasbe in sobotne zabave. Voditeljski tandem ostajata Tilen Artač, ki menjava politike hitreje, kot oni menjajo izjave, in Alenka Marinič, ki zna resen izraz držati dlje kot povprečen minister svoj stolček. Magister Admir Baltić bo spet ščitil naš jezik pred poškodbami, Robert Petan bo s svežimi komadi dvigoval temperaturo na plesišču, na Mali terasi pa boste peli vsi – tudi tisti, ki trdite, da "komad slišite prvič". Vrača se politična telenovela Palomar, ki bo v svoji finalni sezoni dokončno razkrila vse zakulisne igre na domačem in tujem političnem parketu, vračajo se zanimivi gostje in zunanji sodelavci, gledalci pa boste dobili novo možnost za reševanje svojih težav, saj se naši strokovnjaki iz rubrike Glas ljudstva poslavljajo, vaša vprašanja pa bo po novem reševalo posebno sodišče v novi rubriki Kdo 'ma prav. Za scenarijem še vedno stojita preizkušena mojstra peresa Igor Bračič in Jernej Celec, ki sta po počitnicah spet polna norih idej, a brez skrbi, saj urednica Maša Kljun trdno drži vse niti (in rdeč kuli) v svojih rokah. Obljubili so vam reforme, mi pa jih dejansko prinašamo – vsako soboto zvečer in letos tudi za silvestrovo nas glejte, če želite vsaj enkrat na teden izvedeti Kaj dogaja?
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Danes se začenjajo božične predstave tudi na enem najlepših naravnih prizorišč v soteski Mlačca v Mojstrani, ki je nedvomno, kar priznavajo tudi številni obiskovalci, že več kot dve desetletji, prav posebno doživetje. Gre brez dvoma za eno najlepših prizorišč svetopisemske zgodbe v tem božičnem času, kjer vsako leto zaživi igrana predstava živih jaslic v ledu. V čarobnem okolju ledene dežele, ki jo tedne dolgo ustvarja domačin Pavel Skumavc. Letos je sicer narava pokazala zobe in njegovo delo kar nekajkrat izničila. Ledeno kraljestvo je letos tako manj spektakularno, bo pa zato predstava znova prinesla izjemno doživetje božiča. Predstave se v Mlačci začenjajo danes, tudi letos pa pričakujejo več tisoč obiskovalcev, tudi iz tujine, v treh ponovitvah vsak dan od danes pa do 30. decembra. Na zadnji vaji je več kot 40 sodelujočih obiskala tudi Romana Erjavec.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?
Božič je verski in družinski praznik. Družina se zbere na božični večerji, za bogato obloženo mizo, na kateri ne manjka potica. Takšna je tradicija. Ali tradicija še živi? Ali pa obstaja le še v naših spominih? Kakšni so bili vaši božični večeri? Je mogoče kak večer, ki vam je še posebej ostal v spominu?
Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo
Danes je dan ustavnosti. Triindvajsetega decembra 1991 so vsi trije zbori takratne skupščine sprejeli in razglasili prvo ustavo Republike Slovenije. Ustavno besedilo je bilo doslej spremenjeno 12-krat. Zadnjič v začetku tega meseca, ko je ustava dobila nov ustavni člen, ki zagotavlja pravico do uporabe gotovine. Ustavo smo dobili natanko leto dni po plebiscitu o samostojnosti Slovenije. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, s katerim se je ob dnevu ustavnosti pogovarjala Jolanda Lebar, ocenjuje, da smo v Sloveniji lahko zadovoljni s stanjem varstva človekovih pravic. V pogovoru sta se najprej dotaknila kadrovskih menjav na ustavnem sodišču. Letos sta se zamenjala dva ustavna sodnika, prihodnje leto se bodo še trije in prav zdaj poteka postopek izbire kandidatov. Foto: Agencija Bobo
Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.
Dolino Rezije v Sloveniji poznamo predvsem prek pravljic, a zdi se, da zverinice v prazničnem času spijo, saj v običajih, ki jih ohranjajo domačini, nimajo ključne vloge. Na Solbici, vasi tik pod Kaninom, kjer živi še okoli 90 ljudi, si v sklopu treh kulturnih društev prizadevajo ohraniti nekdanje običaje, predvsem pa življenje v domači dolini.
Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.
Le kdo ne pozna Kekca? Čeprav se bo večina spomnila na filmsko podobo najslavnejšega slovenskega pastirčka – oziroma enega od treh, ki so ga igrali –, pa je za njegovo stvaritev zaslužen mladinski pisatelj Josip Vandot. Po skoraj 100 letih, tretja pripovedka o Kekcu z naslovom Kekec nad samotnim breznom je izšla leta 1924, zdaj lahko spremljamo četrto nadaljevanje, a tokrat izpod peresa našega radijskega sodelavca s Prvega in Vala Marka Radmiloviča. Od kod sploh zamisel za knjigo, ki ji je dal naslov Kekec 4, izšla pa je pri založbi Pivec? Kot je Marko Radmilovič povedal Tini Lamovšek, je bil povabljen na srečanje v organizaciji mariborskega Arhiva, kjer so našli zahtevo za povrnitev vojne škode, ki jo je takoj po vojni vložila Vandotova hči. Zgodba se nanaša na slovenski javnosti neznano dejstvo, da je Josip Vandot preživel zadnje leto miru oziroma prvo leto vojne v Mariboru pri svoji hčeri.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
Slovenski alpinist Aleš Česen in njegov britanski soplezalec Tom Livingstone sta 4. avgusta preplezala smer, ki jo je mednarodna alpinistična skupnost nagradila z zlatim cepinom, kar je nagrada za najbolj izstopajoče dosežke na področju alpinizma na svetu. To je Česnov že tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat. O tem, kako je potekal zadnji nagrajeni vzpon in kako se kot vrhunski alpinist odloča o izbiri ciljev, se je z Alešem Česnom pogovarjal Aleš Ogrin.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
December je tradicionalno čas obdarovanj, a prav zaradi tega je lahko to tudi mesec še večje stiske, saj postanejo materialne razlike še očitnejše. Na Celjskem letos že enajstič za božično obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin skrbi Humanitarno društvo Enostavno pomagam s projektom Božičkova tovarna daril. Ta ima svoje prostore na Glavnem trgu v Celju, kamor donatorji lahko prinesejo svoja darila ali podarijo svoj čas za zavijanje paketov.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
Sarajevo se pospešeno pripravlja na najdaljšo noč v letu. Tudi letos prestolnica Bosne in Hercegovine organizira silvestrovanje na prostem z veliko glasbeno zvezdnico iz Hrvaške: Sarajevčanom in turistom bo zapela Jelena Rozga, pomagala pa ji bosta Dženan Lončarević ter skupina Divanhana. Sarajevo je že zdaj polno turistov. Med nedavnim obiskom je naša dopisnica Saša Banjanac Lubej tam našla tudi sledi močne slovenske navzočnosti.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Letošnja prejemnika nagrade za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, sta, trenutno v zaporu zaprta, poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut in novinarka Mzia Amaglobeli. Predsednica EU parlamenta Roberta Metsola je izrazila solidarnost z zaprtima novinarjema ter pozvala k njuni takojšnji izpustitvi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.
Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Ob klavirski spremljavi Alvina Ćućića se je predstavila z izvedbo Rahmaninove Vokalize in Plesa zelenega vraga španskega skladatelja Gasparja Cassadója, sama pa je na odru zaigrala še zanimivo delo sodobnega sicilijanskega skladatelja Giovannija Sollime.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Ob klavirski spremljavi Alvina Ćućića se je predstavila z izvedbo Rahmaninove Vokalize in Plesa zelenega vraga španskega skladatelja Gasparja Cassadója, sama pa je na odru zaigrala še zanimivo delo sodobnega sicilijanskega skladatelja Giovannija Sollime.
V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji veliki projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica – ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno – je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Fotografija: osebni arhiv
V oddaji Razkošje v glavi se predstavlja vsestranska umetnica Ema Kugler. Zanjo je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanja je človek – nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji veliki projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica – ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno – je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Fotografija: osebni arhiv
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
V tokratnem jutru ob kavi in kitari je bila z nami pevka, ki s svojim glasom vedno poboža dušo – Eva Boto. Na oder našega jutra prinaša glasbo, ki diši po iskrenosti, po občutkih, in tisto mehkobo, ki jo začutiš že pri prvem akordu. Slišali smo nekaj njenih največjih uspešnic, pa tudi čisto nove melodije, v katerih se prepletata čutnost in moč, nežnost in odločnost.
V tokratnem jutru ob kavi in kitari je bila z nami pevka, ki s svojim glasom vedno poboža dušo – Eva Boto. Na oder našega jutra prinaša glasbo, ki diši po iskrenosti, po občutkih, in tisto mehkobo, ki jo začutiš že pri prvem akordu. Slišali smo nekaj njenih največjih uspešnic, pa tudi čisto nove melodije, v katerih se prepletata čutnost in moč, nežnost in odločnost.
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
Kajakaši in kanuisti so med najbolj stanovitnimi zbiralci odličij na velikih tekmovanjih. Uspešna tradicija zbiranja kolajn se je nadaljevala tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Penrithu v Avstraliji. Za dobro pripravljenost slalomistov in slalomistk na divjih vodah skrbi fizioterapevtka Eva Gorjan, ki se je ekipi priključila pred dvema letoma.
Kajakaši in kanuisti so med najbolj stanovitnimi zbiralci odličij na velikih tekmovanjih. Uspešna tradicija zbiranja kolajn se je nadaljevala tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Penrithu v Avstraliji. Za dobro pripravljenost slalomistov in slalomistk na divjih vodah skrbi fizioterapevtka Eva Gorjan, ki se je ekipi priključila pred dvema letoma.
Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.
Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
V patronažnem zdravstvenem varstvu opozarjajo na nujne spremembe sistema. Na eni strani se soočajo z vse večjimi potrebami prebivalstva, na drugi pa s pomanjkanjem kadra. Pristojni ocenjujejo, da bi za normalno delovanje patronažnih služb potrebovali še dodatnih 200 medicinskih sester. Patronažne medicinske sestre so pogosto prve, ki vstopijo v dom mlade družine, starejšega ali bolnega človeka — in tiste, ki tam ostanejo najdlje. Njihova vloga je pomembna, še posebej v času staranja prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni in vse večje potrebe po oskrbi na domu. O tem, s kakšnimi izzivi se soočajo, se je Nataša Mulec pogovarjala s koordinatorico za patronažno dejavnosti pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Martino Horvat.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.
Simon in Gašper bi se rada igrala z očkom, a očka s hecnimi izgovori kar naprej nekam izginja. Predlaga jima skrivanje, a ju sploh ne išče, pa spet na vrat na nos izgine. Nato predlaga nogomet, a brcne žogo čez ograjo na sosedov vrt. Ko se mamica vrne iz službe, jih čaka malica. Le kaj ima očka danes za bregom? Končno se Simonu posveti. Očka jima je pripravil presenečenje: postavil jima je drevesno hiško.