Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.
V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Primorka Eva Ostrouška ne pušča ravnodušnih. Seksologinja, pisateljica in vplivnica, ki je nedavno izdala knjigo 'Najine erotične črtice', je sproščena, drugačna, zanimiva, predvsem pa iskrena sogovornica. Predstavila nam je svoj knjižni prvenec, ki je poziv k razumevanju sebe, k odkrivanju in pripravljenosti na iskanje prostora za strast v vsakdanjem življenju.
Na Ptuj imajo najstarejše in najdaljše leseno urno nihalo na svetu. Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve Sv. Jurija, ki se s svojo čebulasto streho vzpenja 54 metrov visoko, je po triletni prenovi odprt za obiskovalce. V prvem nadstropju je lepo vidna 300 kilogramska utež nihala, z vrha je čudovit razgled na mesto Ptuj.
Na Ptuj imajo najstarejše in najdaljše leseno urno nihalo na svetu. Ptujski mestni stolp in zvonik cerkve Sv. Jurija, ki se s svojo čebulasto streho vzpenja 54 metrov visoko, je po triletni prenovi odprt za obiskovalce. V prvem nadstropju je lepo vidna 300 kilogramska utež nihala, z vrha je čudovit razgled na mesto Ptuj.
Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu združuje mlade po vsej Sloveniji v ustvarjalni noti, saj morajo sodelujoči za tekmovanje posneti lasten film po literarni predlogi dela, ki ga izberejo iz sklopa besedil pri slovenščini. Že 12. leto zapored Slavistično društvo Slovenije mladim podeljuje nagrade, tako na osnovnošolski, srednješolski kot tudi na gimnazijski ravni. Letos so pri tekmovanju sodelovala tudi dekleta z OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, ki so prejela zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji osmih in devetih razredov osnovne šole, in dekleta z OŠ Gornja Radgona, ki pa so prejemnice srebrnega priznanja in prvega mesta v kategoriji šestih in sedmih razredov. Skupaj s članom žirije na državni ravni tekmovanja Miho Hočevanjem so bile mlade zmagovalke gostje tokratne oddaje Hudo!, v kateri smo se z njimi pogovarjali o njihovih dveh filmih, snemanju, igralski zasedbi in z njimi delili veselje ob zmagi na tekmovanju.
Tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik: književnost na filmu združuje mlade po vsej Sloveniji v ustvarjalni noti, saj morajo sodelujoči za tekmovanje posneti lasten film po literarni predlogi dela, ki ga izberejo iz sklopa besedil pri slovenščini. Že 12. leto zapored Slavistično društvo Slovenije mladim podeljuje nagrade, tako na osnovnošolski, srednješolski kot tudi na gimnazijski ravni. Letos so pri tekmovanju sodelovala tudi dekleta z OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, ki so prejela zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji osmih in devetih razredov osnovne šole, in dekleta z OŠ Gornja Radgona, ki pa so prejemnice srebrnega priznanja in prvega mesta v kategoriji šestih in sedmih razredov. Skupaj s članom žirije na državni ravni tekmovanja Miho Hočevanjem so bile mlade zmagovalke gostje tokratne oddaje Hudo!, v kateri smo se z njimi pogovarjali o njihovih dveh filmih, snemanju, igralski zasedbi in z njimi delili veselje ob zmagi na tekmovanju.
Če lahko sklepamo po pesmi Tema instrumenta, je saksofonom alt nadvse primeren za samotne trenutke. Pesem Alda Žerjala je leta 2003 interpretirala igralka Barbara Žefran.
Če lahko sklepamo po pesmi Tema instrumenta, je saksofonom alt nadvse primeren za samotne trenutke. Pesem Alda Žerjala je leta 2003 interpretirala igralka Barbara Žefran.
Ameriška pesnica in pisateljica Elizabeth Bishop je živela v letih od 1911 do 1979. Bila je svetovna popotnica in številne njene pesmi govorijo o potovanju in kartiranju posameznih območij. Njeno pesem z naslovom Ena umetnost je prevedel Veno Taufer. Leta 2015 jo je v Liričnem utrinku interpretirala dramska igralka Nataša Barbara Gračner.
Ameriška pesnica in pisateljica Elizabeth Bishop je živela v letih od 1911 do 1979. Bila je svetovna popotnica in številne njene pesmi govorijo o potovanju in kartiranju posameznih območij. Njeno pesem z naslovom Ena umetnost je prevedel Veno Taufer. Leta 2015 jo je v Liričnem utrinku interpretirala dramska igralka Nataša Barbara Gračner.
Uvod v tokratno oddajo Legende, nam je polepšal brezčasen vokal Eve Cassidy. Ena boljših pevk svoje generacije, ki je bila sposobna prepletati prvine jazza, bluesa, gospela in popa v samosvojo zvrst. Ne preslišite tudi Bryana Ferrya, uglajenega gospoda širokega porcelanskega nasmeha in še ameriško kantavtorico in politično aktivistko Joan Baez.
Uvod v tokratno oddajo Legende, nam je polepšal brezčasen vokal Eve Cassidy. Ena boljših pevk svoje generacije, ki je bila sposobna prepletati prvine jazza, bluesa, gospela in popa v samosvojo zvrst. Ne preslišite tudi Bryana Ferrya, uglajenega gospoda širokega porcelanskega nasmeha in še ameriško kantavtorico in politično aktivistko Joan Baez.
Letos vsi kristjani zahodnih in vzhodnih cerkva 20. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, dan Kristusovega vstajenja. Le vsakih nekaj let vsi praznujejo na isti dan, nazadnje je bilo tako leta 2017. Kristjani se na praznovanje pripravljajo s postom. Velikonočni prazniki nagovarjajo s posebno noto, a z istim sporočilom, da Kristusovo vstajenje osmišlja vero. Kako lahko verniki to sporočilo razumejo danes, med drugim premišljujejo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.
Letos vsi kristjani zahodnih in vzhodnih cerkva 20. aprila praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, dan Kristusovega vstajenja. Le vsakih nekaj let vsi praznujejo na isti dan, nazadnje je bilo tako leta 2017. Kristjani se na praznovanje pripravljajo s postom. Velikonočni prazniki nagovarjajo s posebno noto, a z istim sporočilom, da Kristusovo vstajenje osmišlja vero. Kako lahko verniki to sporočilo razumejo danes, med drugim premišljujejo ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Leon Novak in paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milan Jovanović.
Zbornica zdravstvene in babiške nege je dobila novo vodstvo. Po dveh mandatih Monike Ažman je njeno funkcijo prevzela Anita Prelec, ki ob prevzemu mandata opozarja na pomanjkanje medicinskih sester. Skrbijo jo odhodi zdravstvenega kadra v tujino – pravi, da so v zadnjih petih letih zaznali odhod tisoč medicinskih sester v tujino. Kako odgovarja sodelavcem, ki ji pravijo, da se je znašla sredi viharja? Katerih izzivov se bo najprej lotila in zakaj meni, da tuji delavci ne morejo zadovoljivo nadomestiti domačih?
Zbornica zdravstvene in babiške nege je dobila novo vodstvo. Po dveh mandatih Monike Ažman je njeno funkcijo prevzela Anita Prelec, ki ob prevzemu mandata opozarja na pomanjkanje medicinskih sester. Skrbijo jo odhodi zdravstvenega kadra v tujino – pravi, da so v zadnjih petih letih zaznali odhod tisoč medicinskih sester v tujino. Kako odgovarja sodelavcem, ki ji pravijo, da se je znašla sredi viharja? Katerih izzivov se bo najprej lotila in zakaj meni, da tuji delavci ne morejo zadovoljivo nadomestiti domačih?
Oddaja Ema pred Emo predstavlja vse glasbenike, ki bodo nastopili na najbolj spektakularnem razvedrilnem televizijskem dogodku - EMA 2025. Postavljeni so bili pred izziv in v Retro Kitsch Discu svoje pesmi v krajših izsekih premierno predstavili publiki. V studiu so se nam pridružili poznavalci EME in glasbeniki, ki so vso pot od EME do nastopa na Pesmi Evrovizije že prehodili: Miša Molk, Denis Živčec, Maja Keuc, Lea Sirk, Nuša Derenda, Cole Moretti, Omar Naber in Eva Boto. Voditelja sta Bernarda Žarn in Jože Robežnik.
Oddaja Ema pred Emo predstavlja vse glasbenike, ki bodo nastopili na najbolj spektakularnem razvedrilnem televizijskem dogodku - EMA 2025. Postavljeni so bili pred izziv in v Retro Kitsch Discu svoje pesmi v krajših izsekih premierno predstavili publiki. V studiu so se nam pridružili poznavalci EME in glasbeniki, ki so vso pot od EME do nastopa na Pesmi Evrovizije že prehodili: Miša Molk, Denis Živčec, Maja Keuc, Lea Sirk, Nuša Derenda, Cole Moretti, Omar Naber in Eva Boto. Voditelja sta Bernarda Žarn in Jože Robežnik.
Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!
Profesorica slovenščine Judita Babnik na Dunaju že 8 let poučuje slovenski jezik, tako v okviru dopolnilnega pouka kot pouka materinščine oziroma prvega jezika, ki poteka v okviru avstrijskega izobraževalnega sistema. Zanimanje je precejšnje, skupine pa so zelo homogene, kar predstavlja dodatne izzive, pojasnjuje. Izziv pa je tudi, kako dobiti ustrezne prostore. In kako živijo Slovenci na Dunaju? Prisluhnite!
Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.
Pred cvetno nedeljo ponavljamo oddajo o velikonočnici in cvetnih običajih na Slovenskem. Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.
Danes zaznamujemo dan slovenskih paraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 56 let organiziranega delovanja. Kakšne izzive prinašata paraplegija in tetraplegija njihovim članom? Kako je z dostopnostjo javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane, kako je z ureditvijo medkrajevnega potniškega prevoza in zakaj so se v okviru tradicionalnega strokovnega srečanja Izzivi paraplegije, ki bo jutri, poleg slavnostne skupščine v Domu paraplegikov v Pacugu odločili obravnavati temo Motnje v intimi pri paraplegikih in tetraplegikih? O teh aktualnih vprašanjih se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Danes zaznamujemo dan slovenskih paraplegikov. Zveza paraplegikov Slovenije praznuje 56 let organiziranega delovanja. Kakšne izzive prinašata paraplegija in tetraplegija njihovim članom? Kako je z dostopnostjo javnih objektov za gibalno in senzorno ovirane, kako je z ureditvijo medkrajevnega potniškega prevoza in zakaj so se v okviru tradicionalnega strokovnega srečanja Izzivi paraplegije, ki bo jutri, poleg slavnostne skupščine v Domu paraplegikov v Pacugu odločili obravnavati temo Motnje v intimi pri paraplegikih in tetraplegikih? O teh aktualnih vprašanjih se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Materinski dan je posvečen vsem materam, ki z nesebično ljubeznijo podpirajo svoje otroke. V tokratni oddaji smo obiskali štiri izjemne mame, ki v nekoliko drugačnem svetu gradijo posebne vezi s svojimi otroki. V njihovem svetu govorijo dotiki, kretnje in komunikatorji. Več o teh posebnih mamah, njihovih otrocih in vsakdanjih izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Materinski dan je posvečen vsem materam, ki z nesebično ljubeznijo podpirajo svoje otroke. V tokratni oddaji smo obiskali štiri izjemne mame, ki v nekoliko drugačnem svetu gradijo posebne vezi s svojimi otroki. V njihovem svetu govorijo dotiki, kretnje in komunikatorji. Več o teh posebnih mamah, njihovih otrocih in vsakdanjih izzivih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.
Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.
Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Kako v prizadevanjih za trajnostni razvoj doseči točko preloma, ki bi pomenila preoblikovanje naših družb tako, da bi naše okolje ohranile v dobrem stanju za naslednje generacije? S tem se med drugim ukvarja raziskovalec dr. Andrew Ringsmuth, gost 10. konference o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti Dovolj za vse, ki je potekala v Ljubljani. Opozarja tudi na družbene medije, ki bi s spremembami algoritmov lahko imeli pomembno povezovalno vlogo v družbi, namesto da razdvajajo.
Pomlad je tu in poletje je že na dosegu roke, čas, ko razmišljamo o dopustu in potovanjih nasploh. O tem razmišljajo tudi spletni goljufi, ki so iznašli učinkovite načine za vrivanje med nas in spletni platformi za rezervacijo počitniških nastanitev Booking in Airbnb z namenom povzročanja škode. V današnji epizodi spletnih prevar bomo s pomočjo Mojce, ki je bila žrtev prevare, in Jasmine Mešič, ki se pri svojem delu na SI-CERTU srečuje z mnogimi podobnimi primeri prevar pogledali, kako se jim lahko izognemo. Avtorica oddaje je Cirila Štuber. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Pomlad je tu in poletje je že na dosegu roke, čas, ko razmišljamo o dopustu in potovanjih nasploh. O tem razmišljajo tudi spletni goljufi, ki so iznašli učinkovite načine za vrivanje med nas in spletni platformi za rezervacijo počitniških nastanitev Booking in Airbnb z namenom povzročanja škode. V današnji epizodi spletnih prevar bomo s pomočjo Mojce, ki je bila žrtev prevare, in Jasmine Mešič, ki se pri svojem delu na SI-CERTU srečuje z mnogimi podobnimi primeri prevar pogledali, kako se jim lahko izognemo. Avtorica oddaje je Cirila Štuber. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Prikazali bomo zakulisje izbora predstavnika/-ce/-kov RTV SLO na Pesmi Evrovizije, ki bo sredi maja v švicarskem Baslu. Kaj se dogaja pred Emo v garderobah, kako priprave tečejo v maski, na kak način plesalci vadijo zadnje gibe koreografije, kje se sproščata voditelja, kako zelena je v resnici "zelena soba", kjer čakajo glasbeniki na rezultate in na koncu: je Ema še vedno najbolj zaželena statua vsakega umetnika v sodobni pop kulturi? Ozadje največjega televizijskega šova Razvedrilnega programa TV Slovenija vam bo približal Andrej Hofer.
Prikazali bomo zakulisje izbora predstavnika/-ce/-kov RTV SLO na Pesmi Evrovizije, ki bo sredi maja v švicarskem Baslu. Kaj se dogaja pred Emo v garderobah, kako priprave tečejo v maski, na kak način plesalci vadijo zadnje gibe koreografije, kje se sproščata voditelja, kako zelena je v resnici "zelena soba", kjer čakajo glasbeniki na rezultate in na koncu: je Ema še vedno najbolj zaželena statua vsakega umetnika v sodobni pop kulturi? Ozadje največjega televizijskega šova Razvedrilnega programa TV Slovenija vam bo približal Andrej Hofer.
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.
1. aprila 1950 je izšla prva številka revije Življenje in tehnika, ki te dni praznuje 75. obletnico. V studio Prvega smo ob tej priložnosti povabili Jureta Miljevića, aktualnega urednika revije, in Mateja Pavliča, ki je revijo urejal kar 30 let.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Gradbeni podjetji, ki ju je v Sloveniji zaradi drugega tira ustanovil turški Yapi Markezi, imata blokirane račune. To je le še ena od številnih težav tega ključnega infrastrukturnega projektu pri nas. Zanimalo nas je ali bo prišlo do podaljšanja rokov in kako težave delodajalca občutijo delavci. Obiskali smo jih v Orehku. Ta trenutek v gradbeništvu največja težava ni denar, ampak delovna sila, pa sta na tradicionalni skupni poslovni konferenci izpostavili tako slovenska kot hrvaška stran. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so ovira tudi dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in visoke cene izvajalcev na razpisih. V oddaji tudi o tem: - Slovenske železnice začenjajo zadnji korak do popolnega prevzema družbe Nomago. - Civilna iniciativa za umik asfaltne baze iz Vrtojbe s pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice. - Blagovna znamka "Medvedu prijazno" bo iskala rešitve za sobivanje z zvermi. - Zdravnika v Baški grapi na Tolminskem bodo iskali s pomočjo koncesije. - Športna sreda prinaša tekmo novogoriških in koprskih odbojkaric.
Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)
Celotni pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, ki je bil pri projektu postavitve Poti med krošnjami Pohorje odgovorni projektant. (V oddaji naPOTki je bil uporabljen delček pogovora.)
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.
Jutri bo za tabornike in tabornice poseben dan. Zbrali se bodo na Taborniškem feštivalu, največjem taborniškem dogodku v mestu, ki ga organizira Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Osrednje pozornosti bodo tokrat deležne taborniške zgodbe. Skozi desetletja se jih je nabralo veliko. Zveza tabornikov Slovenije namreč deluje že več kot 70 let. Sedemdeset taborniških zgodb so zdaj zbrali v knjigi, ki jo bodo jutri ob 12. uri predstavili v parku Tivoli. Tja vas v pestro taborniško vzdušje vabijo med 10. in 14. uro.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo
Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.
Beneška ljudska pravljica govori o treh čisto majčkenih prebivalcih s kmečkega ognjišča – o fižolčku, ogeljčku in slamici. Ti pogumni junaki, ki živijo na ognjišču klepetave gospodinje, se nekega dne, meni nič tebi nič, odločijo odpeketati v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin ... Duhovita ljudska pravljica, ki prihaja iz Nadiške doline in je doživela že ničkoliko zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno, poskočno glasbo ter pesmicami, ki jih pojejo fižolček, ogeljček in slamica. Režiser: Alen Jelen Prirejevalec in avtor songov: Gregor Fon Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonski mojster: Mirko Marinšek Avtor izvirne glasbe in izbora zvočnih efektov: Tomaž Rauch Lektor: Renato Horvat Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Marko Okorn Gospodinja – Janja Majzelj Sosede – Maja Končar Ogeljček – Jurij Souček Slamica – Polona Juh Fižolček – Zvone Hribar Krojaček – Uroš Smolej Pevci – Jurij Souček, Polona Juh, Zvone Hribar, Otroški zbor RTV Slovenija Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2009.
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.
"Prometna nesreča ne izbira. Pride nenadno, udari silovito in v nas zareže z neskončno bolečino. Za seboj pušča tragične in nepopravljive posledice. V trenutku izgubimo vsi", piše na spletni strani zavoda Varna pot, ki s svojimi programi pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim bližnjim ter pripravlja preventivno-izobraževalne dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle.
Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.
Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Ob gradnji velikega Potniškega centra v Ljubljani železniško postajo čaka celovita prenova. Ministrstvo za infrastrukturo namerava odstraniti notranjo ureditev železniške postaje, ki je bila izvedena po arhitekturni rešitvi ateljeja arhitekta Marka Mušiča. Stavba glavne železniške postaje Ljubljana v bidermajerskem slogu je bila zgrajena leta 1848 in je druga najstarejša v Evropi. Železniška postaja je ponos vsakega mesta, ki mu je mar za lastno preteklost. Tako denimo tudi razred za umetnost SAZU posegom nasprotuje, zapisali so: 'Odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta, zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem namenjen prostor.' Foto: BOBO
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Morda ste opazili, kako je v nekem videu predsednica države vabila ljudi v vprašljivo finančno shemo ali pa kako je Luka Dončić razlagal, da komaj čaka, da bo skupaj z Nikolo Jokićem zaigral za Crveno zvezdo. Vse to se da narediti s tehnologijo globokega ponarejanja s pomočjo umetne inteligence. Ponaredijo lahko fotografije, človeški glas in celo video vsebine. Tehnologija globokega ponarejanja ni problematična, ko gre za zabavne vsebine, ko tehnologijo zlorabijo za prevaro, pa gre za običajen kriminal. O spletnih prevarah s pomočjo tehnologije globokega ponarejanja se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih, so se v hrvaškem mestu Samobor, blizu meje s Slovenijo, odločili, da bodo dedkom in babicam za čuvanje vnukov do četrtega leta starosti plačevali mesečno nadomestilo. Za čuvanje vnuka bodo stari starši dobili 360 evrov nadomestila, enak znesek, s katerim mesto Samobor zdaj sofinancira zasebne vrtce. Ali bi bila ta praksa dobrodošla tudi v Sloveniji ?
Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.
Predlog pokojninske reforme je v javni razpravi čas za oddajo komentarjev, pripomb in predlogov je do 21. aprila. Na vladni strani si želijo, da bi omenjeni zakon državni zbor obravnaval na majski ali junijski redni seji. Prve novosti, z izjemo zimskega dodatka, bi začele veljati z novim letom. Urška Valjavec se je o napovednih novostih pogovarjala z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo Igorjem Feketijo. V prispevku je poudarek upokojitvenih pogoji, možnosti za znižanje starostne meje ter novosti, ki jih reforma prinaša invalidom.
Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.
Danes je v državnem zboru potekalo že 35. zasedanje Otroškega parlamenta. Gre za program izobraževanja za aktivno državljanstvo in ozaveščanje o človekovih oziroma otrokovih pravicah, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine. Otroci na vsaki dve leti izberejo temo o kateri želijo razpravljati. Prispevek je pripravila Kaja Čelan, bere Aleš Ogrin.
Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.
Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic je izšel slovenski prevod ornitološke biblije – Collins Bird Guide, priročnik, ki so ga leta 1999 izdali na Švedskem in je preveden v 24 jezikov. Naslov slovenskega prevoda, ki je pravkar izšel, je Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja. Izvirnik je v švedščini, prevajali pa so iz angleške različice. V njem najdemo opise, statuse in ilustracije skoraj 400 vrst ptic, ki živijo v Sloveniji ter opise in ilustracije preostalih evropskih, severnoafriških in bližnjevzhodnih ptic. Opazovanje ptic in tudi skrb zanje je v Sloveniji kar dobro razširjeno, ptice so priljubljene - Žiga Končina Šmid je na ljubljanskih ulicah spraševal, katere ptice lahko naštejejo mimoidoči, na hitro in na pamet, potem pa smo se o prevodu priročnika pogovarjali z njegovim urednikom, Tilnom Basletom iz DOPPS-a.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V rubriki Hudo športni bo z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in izven meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v naši športni rubriki. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
Na izboru EMA 2025 bomo dobili že našega tridesetega predstavnika na Pesmi Evrovizije. Voditelja Raiven in Gregor Strasbergar Štras boste predstavila dvanajst tekmovalnih skladb. Nastopili bodo: ANNA, ZveN, PolarAce, Astrid & The Scandals, Jon Vitezič, KiKi, Eva Pavli, Klemen, July Jones, Žan Videc, Trine in RAI. Glasovanje bo v dveh krogih. V prvem bo pet petčlanskih žirij ocenili vse skladbe in najboljši se bosta predstavili še enkrat v superfinalu. Med njima bomo izbrali zmagovalno skladbo, ki nas bo maja zastopala na Pesmi Evrovizije 2025 v švicarskem Baslu, izključno prek telefonskega glasovanja. V spremljevalnem programu bodo poleg voditeljev nastopili Lea Sirk, Filip Vidušin (LPS), Urban Koritnik (Jet Black Diamonds), Ana Soklič, Maja Keuc, Nuša Derenda, Darja Švajger, Cole Moretti … Režija: Tina Novak
Na izboru EMA 2025 bomo dobili že našega tridesetega predstavnika na Pesmi Evrovizije. Voditelja Raiven in Gregor Strasbergar Štras boste predstavila dvanajst tekmovalnih skladb. Nastopili bodo: ANNA, ZveN, PolarAce, Astrid & The Scandals, Jon Vitezič, KiKi, Eva Pavli, Klemen, July Jones, Žan Videc, Trine in RAI. Glasovanje bo v dveh krogih. V prvem bo pet petčlanskih žirij ocenili vse skladbe in najboljši se bosta predstavili še enkrat v superfinalu. Med njima bomo izbrali zmagovalno skladbo, ki nas bo maja zastopala na Pesmi Evrovizije 2025 v švicarskem Baslu, izključno prek telefonskega glasovanja. V spremljevalnem programu bodo poleg voditeljev nastopili Lea Sirk, Filip Vidušin (LPS), Urban Koritnik (Jet Black Diamonds), Ana Soklič, Maja Keuc, Nuša Derenda, Darja Švajger, Cole Moretti … Režija: Tina Novak
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Spet se bliža tisti čas v letu, ko se pred televizijskimi ekrani znajdemo tisti, ki imamo radi glasbo in tisti, ki o njej le radi govorimo. 1. februarja bomo lahko po dveh letih internih izborov znova spremljali Emo. Emo, ki bo ponudila 12 novih skladb bolj ali manj znanih izvajalcev, ki nas bodo poskušali prepričati z bleščicami, perjem, plesnimi vložki in seveda najpomembneje - svojim vokalom.
Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.
Tekma smučarskih skakalk v Vikersundu je prinesla dvojno slovensko zmago. Drugega mesta se je veselila Ema Klinec, Nika Prevc pa je na svoj 20-i rojstni dan poletela do jubilejne 20-e zmage v svetovnem pokalu. Zaradi vetra so tekmo tik prej Prevčinim prvim skokom prestavili in nato opravili le eno serijo.Na istem prizorišču ta trenutek poteka finalna serija moške tekme. V oddaji tudi o tem: - Študentski protest v Beogradu na ulice pognal več sto tisoč ljudi - V Toskani zaradi obilnega deževja in zemeljskih plazov več občin še vedno odrezanih od sveta. - "Kazni za taborjenje na črno in prenočevanje so premajhne," novemu zakonu očitajo turistične občine.
Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger
Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo je tudi violončelistka Ema Krečič, ki smo jo ob prejemu nagrade povabili pred mikrofon, da bi predstavila projekte, s katerimi se trenutno ukvarja. Ob pogovoru boste slišali posnetek koncerta, s katerim si je priigrala nagrado: ROBERT SCHUMANN: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V A-MOLU, OP. 129 EMA KREČIČ, SIMFONIČNI ORKESTER SNG MARIBOR, dirigent: ZORAN BIČANIN
Z Ekologi brez meja smo še pred dvema letoma čistili Slovenijo na terenu, od lani pa čistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kampanja opozarja na problem digitalnega onesnaževanja in nas vabi, da iz računalnikov, tablic in telefonov izbrišemo čim več navlake. Mednarodni akciji brisanja nepotrebnih datotek, fotografij in aplikacij na svojih elektronskih napravah se lahko pridružimo do konca marca. (Foto MVZI)
Z Ekologi brez meja smo še pred dvema letoma čistili Slovenijo na terenu, od lani pa čistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kampanja opozarja na problem digitalnega onesnaževanja in nas vabi, da iz računalnikov, tablic in telefonov izbrišemo čim več navlake. Mednarodni akciji brisanja nepotrebnih datotek, fotografij in aplikacij na svojih elektronskih napravah se lahko pridružimo do konca marca. (Foto MVZI)
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je pred kratkim na Biotehnični fakulteti v Ljubljani jubilejno 20-to nagrado Viljema Putika za najboljši jamarski dosežek v letu 2024 podelilo Jamarskemu klubu Novo mesto za raziskave v skoraj tisoč metrov globokem breznu Trnuljčica na Kaninu. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana to nagrado podeljuje od leta 2005. Jamarski klub Novo mesto je to nagrado prejel že tretjič: leta 2009 za raziskovanja Čaganke, najgloblje jame na Dolenjskem, leta 2021 pa za projekt medklubskih raziskovanj v 1209 metrov globokem Skalarjevem breznu na kaninskih podih. V studio smo zato povabili vnetega raziskovalca Kaninskih brezen Jureta Tičarja iz nagrajenega novomeškega kluba.
Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Nevarni izsiljevalski virusi, t.i. ransomware virusi, se širijo prek okuženih priponk elektronske pošte ali v mimohodu. Zaklenejo računalnik ali zašifrirajo podatke. Storilci nato zahtevajo odkupnino za odklepanje. Kako se jim izognemo in s kakšnimi ukrepi jih onemogočimo, ko je računalnik že okužen, se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a.
Evropske politike in pravila nas spodbujajo k reformam in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam, zanje so lahko celo neustrezna, še posebej, kadar so prikrojena interesom najmočnejših držav. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej, je profesor predstavil v novi knjigi z naslovom: Vse delate narobe. Povzemamo nekaj spominov in razmislekov s predstavitve.
Evropske politike in pravila nas spodbujajo k reformam in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. A kot poudarja profesor ekonomije in nekdanji finančni minister dr. Dušan Mramor, evropska pravila niso prilagojena tako imenovanim perifernim članicam, zanje so lahko celo neustrezna, še posebej, kadar so prikrojena interesom najmočnejših držav. Analizo ekonomskih politik preteklih slovenskih vlad in nauke za naprej, je profesor predstavil v novi knjigi z naslovom: Vse delate narobe. Povzemamo nekaj spominov in razmislekov s predstavitve.
Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.
Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.
Posebej veselo je v Velenju, kjer harmonikar Robert Goter podira Guinnessov rekord v najdaljšem igranju na harmoniko. Tega podviga so se do zdaj lotili trije Slovenci, a trenutni rekord drži Christelle De Franceschi iz Francije, ki je harmoniko igrala neverjetnih 75 ur, 26 minut in 8 sekund. Robert Goter je začel včeraj, končal bo predvidoma po 81 urah v petek zvečer. Del dogajanja je danes v Velenju spremljala Metka Pirc.