Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Šala za starše je vlažilni robček, ki obriše driske in druge stiske. Je podkast, ki ga ustvarjava Maja in Uršula, mami, ki druga pri drugi ves čas preverjava: a je to normalno?! Je normalno, da se v dojenčka ne zaljubiš v trenutku, ko ga prvič pestuješ? Je normalno, da bradavice krvavijo? Je normalno, da preboleva že šesto šesto bolezen? Je normalno, da ne joče le otrok …? Skupaj z vami brez moraliziranja govorimo o starševstvu.
Avtor: Uršula Zaletelj, Maja Stepančič
“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.
“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.
Kakšni so mejniki za izgovarjavo zahtevnih glasov? Kdaj naj bi otrok rekel r, zatresel jezik, kdaj naj bi uporabljal šumnike? Kaj mora enojezični otrok znati pri dveh letih? Kaj je pričakovano pri štiriletniku? Kako vemo, da je otrok govorno pripravljen za vstop v šolo? Kdaj je čas, da otroka pediater ali starši peljejo na obravnavo k logopedu? Na ta in druga vprašanja odgovarjata logopedinji Sanja Premović in Katarina Tomić, tudi ustanoviteljici Logopedske hiške, spletne vadnice za otroke s težavami v govoru. Poleg vsega naštetega poudarjata tudi negativen učinek zaslonov, ki so pogosto krivci za zakasnitev govora pri otroku.
Kakšni so mejniki za izgovarjavo zahtevnih glasov? Kdaj naj bi otrok rekel r, zatresel jezik, kdaj naj bi uporabljal šumnike? Kaj mora enojezični otrok znati pri dveh letih? Kaj je pričakovano pri štiriletniku? Kako vemo, da je otrok govorno pripravljen za vstop v šolo? Kdaj je čas, da otroka pediater ali starši peljejo na obravnavo k logopedu? Na ta in druga vprašanja odgovarjata logopedinji Sanja Premović in Katarina Tomić, tudi ustanoviteljici Logopedske hiške, spletne vadnice za otroke s težavami v govoru. Poleg vsega naštetega poudarjata tudi negativen učinek zaslonov, ki so pogosto krivci za zakasnitev govora pri otroku.
Kaj storiti, ko otrok meče hrano po tleh, kriči v knjižnici ali se noče obuti? Kako mu na primeren in sočuten način postaviti meje? O tem se pogovarjamo s psihologinjo Lejo Mauko. Razlaga, kateri so pokazatelji, da je otrok razvajen in zakaj moramo potomcem že od malega postavljati meje. Na kakšen način pa to počnemo, kako ubesedimo mejo? In kako razlikovati med mejami, ki so življenjsko pomembne in otroku omogočajo varnost ter med mejami, ki so “premične”? Kako ne podajati mešanih signalov, kaj je sočutna vzgoja in kaj pretirana odzivnost?
Kaj storiti, ko otrok meče hrano po tleh, kriči v knjižnici ali se noče obuti? Kako mu na primeren in sočuten način postaviti meje? O tem se pogovarjamo s psihologinjo Lejo Mauko. Razlaga, kateri so pokazatelji, da je otrok razvajen in zakaj moramo potomcem že od malega postavljati meje. Na kakšen način pa to počnemo, kako ubesedimo mejo? In kako razlikovati med mejami, ki so življenjsko pomembne in otroku omogočajo varnost ter med mejami, ki so “premične”? Kako ne podajati mešanih signalov, kaj je sočutna vzgoja in kaj pretirana odzivnost?
Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.
Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.
Imam dovolj mleka? Je dojenček pravilno prisesan na dojko? Kaj je sesalna zmeda in ali mu naj ponujam dudo? Lahko pijem mleko, če dojim? Zakaj so dojke otrdele in boleče? Kako in kdaj naj odstavim otroka? Na ta in druga vprašanja o dojenju odgovarja Romana Božnar Brzin, mama treh otrok, diplomirana babica in mednarodna svetovalka za laktacijo.
Imam dovolj mleka? Je dojenček pravilno prisesan na dojko? Kaj je sesalna zmeda in ali mu naj ponujam dudo? Lahko pijem mleko, če dojim? Zakaj so dojke otrdele in boleče? Kako in kdaj naj odstavim otroka? Na ta in druga vprašanja o dojenju odgovarja Romana Božnar Brzin, mama treh otrok, diplomirana babica in mednarodna svetovalka za laktacijo.
Jerneja Kern je diplomirana babica in strokovnjakinja za dojenje, ki ima tri otroke in tri povsem različne porodne zgodbe. Prvega otroka je rodila z induciranim porodom brez kakršnih koli anestetikov, drugega otroka prezgodaj, s carskim rezom v 28. tednu zaradi preeklampsije, tretjega pa s svojimi popadki v samo nekaj urah, tako hitro, da je mož skoraj zamudil porod! Pripoveduje o svojih osebnih in strokovnih izkušnjah ter razliki med carskim rezom in vaginalnim porodom. Ob poslušanju priporočamo izvajanje Keglovih vaj.
Jerneja Kern je diplomirana babica in strokovnjakinja za dojenje, ki ima tri otroke in tri povsem različne porodne zgodbe. Prvega otroka je rodila z induciranim porodom brez kakršnih koli anestetikov, drugega otroka prezgodaj, s carskim rezom v 28. tednu zaradi preeklampsije, tretjega pa s svojimi popadki v samo nekaj urah, tako hitro, da je mož skoraj zamudil porod! Pripoveduje o svojih osebnih in strokovnih izkušnjah ter razliki med carskim rezom in vaginalnim porodom. Ob poslušanju priporočamo izvajanje Keglovih vaj.
Pediatrinja in mama treh otrok dr. Anja Radšel odgovarja na pogosta vprašanja staršev v visoki sezoni prehladnih, virusnih in bakterijskih okužb. Kaj storiti, ko dojenček prvič “zakuha”? Kdaj in kako pri otrocih zbijati telesno temperaturo? Z obkladki? Zeljnimi listi? Naj bodo oblačila topla ali lahka? Kaj so vročinski krči in zakaj je pomembno, da so starši mirni, da otroka opazujejo in se primerno odzovejo? Prav tako sva jo vprašali, ali lahko gre malček z gostim zelenim smrkljem v vrtec, kako prepoznati RSV in bronhiolitis, pa tudi starše, ki so doktorji Googla.
Pediatrinja in mama treh otrok dr. Anja Radšel odgovarja na pogosta vprašanja staršev v visoki sezoni prehladnih, virusnih in bakterijskih okužb. Kaj storiti, ko dojenček prvič “zakuha”? Kdaj in kako pri otrocih zbijati telesno temperaturo? Z obkladki? Zeljnimi listi? Naj bodo oblačila topla ali lahka? Kaj so vročinski krči in zakaj je pomembno, da so starši mirni, da otroka opazujejo in se primerno odzovejo? Prav tako sva jo vprašali, ali lahko gre malček z gostim zelenim smrkljem v vrtec, kako prepoznati RSV in bronhiolitis, pa tudi starše, ki so doktorji Googla.
Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna. Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.
Magistrica psihologije Maja Maša Šömen pravi, da je zgodnja prepoznava in diagnostika obporodne oziroma poporodne depresije prvi pogoj, da lahko zagotovijo ustrezno obravnavo nosečnice ali mame. Ključna simptoma obporodne depresije sta znižano razpoloženje in izguba interesov, ta dva simptoma morata trajati vsaj dva tedna. Za postavitev diagnoze obporodne depresije pa naj bi bili prisotni še štirje simptomi: motnja pozornosti/koncentracije, upočasnjenost/utrujenost, motnje hranjenja/motnje spanja, občutek manjvrednosti/brezvrednosti ter s tem povezani občutki krivde in samomorilne misli. Zboli lahko vsaka, zanjo lahko zboli tudi moški, Maja Maša Šömen pa pravi, da je zdravljenje zelo uspešno, če ženska pride hitro in dobi ustrezno obravnavo.
Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore. Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.
Jana Miklavčič je mama dveh deklic, ki je dvakrat z različno intenzivnostjo zbolela za poporodno depresijo. Obe nosečnosti sta bili čudoviti, poroda kratka in netravmatična, prvih nekaj mesecev po porodu se ji je zdelo, da lahko premika gore. Potem pa … Žalost, jeza in vprašanja: Imam tega otroka sploh rada? Na neki točki se je ustrašila same sebe in svojih misli, potem pa začela iskati rešitve. Pripoveduje o napadu panike in tesnobe, o skrbi za otroka na avtopilotu, tednih, ko je bila v redu in vsemu kos, ter tednih, ko je bila tesnobna in globoko žalostna. Pravi, da je materinstvo naporno in da je ključno, da se mame komu zaupajo. V pogovoru deli svoje tehnike in mehanizme spopadanja z negativnimi občutki.
Kako je živeti s šestimi otroki? Kakšna je logistika? Kakšen je stroškovnik, je podoben kot pri vodenju malega podjetja? Kakšna je domača rutina, kdo vstane najprej, kako si umijejo zobe? Ali jedo skupaj za mizo? Kaj če se eden upre in noče jesti, je upor skupnostni? Kdaj imata partnerja čas zase in zakaj Vesna pravi, da se morda ne bosta ustavila pri šestici?
Kako je živeti s šestimi otroki? Kakšna je logistika? Kakšen je stroškovnik, je podoben kot pri vodenju malega podjetja? Kakšna je domača rutina, kdo vstane najprej, kako si umijejo zobe? Ali jedo skupaj za mizo? Kaj če se eden upre in noče jesti, je upor skupnostni? Kdaj imata partnerja čas zase in zakaj Vesna pravi, da se morda ne bosta ustavila pri šestici?
“Kdaj bo pa gost kak oče?” - Zdaj! In to dva. Marko Gregorc ima tri otroke, Jernej Komac pa je svežepečeni oče. Govorita o neprespanih nočeh, ko si v mislih odrecitiraš vse poznane kletvice, pa o partnerstvu in pogledu na (spremenjeno) žensko telo. Tudi o tem, da je ChatGPT nič proti temu, da se v telesu razvije novo, tvoje bitje.
“Kdaj bo pa gost kak oče?” - Zdaj! In to dva. Marko Gregorc ima tri otroke, Jernej Komac pa je svežepečeni oče. Govorita o neprespanih nočeh, ko si v mislih odrecitiraš vse poznane kletvice, pa o partnerstvu in pogledu na (spremenjeno) žensko telo. Tudi o tem, da je ChatGPT nič proti temu, da se v telesu razvije novo, tvoje bitje.
Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?
Eva Assani je mama treh otrok in umetnica ličenja. Agnes Pajsar Korenč je mama dveh otrok in učiteljica. Kako usklajujeta službo z družinskim življenjem? Kaj se zgodi, ko se v misli ob napačnem času priplazi eno ali drugo? Kako se spoprijemata s pričakovanji okolice, da mora biti ženska v službi najboljša zaposlena, doma pa najboljša mama ali žena? Ali ti partnerski odnos narekuje urnik obveznosti na hladilniku? Kaj pa romantika?
Pred otrokovim šestim mesecem starosti starši postanemo strokovnjaki za kuhanje na sopari, eksperti za teksturo in barvo blata v plenici in poznavalci palete alergenov. A kako se odločiti, katerim smernicam slediti? Koščki ali kašica? Bučka ali banana? Kdaj jagode in ali si res upam uvesti arašidovo maslo? Gostja je prehranska svetovalka Ana Zrimšek.
Pred otrokovim šestim mesecem starosti starši postanemo strokovnjaki za kuhanje na sopari, eksperti za teksturo in barvo blata v plenici in poznavalci palete alergenov. A kako se odločiti, katerim smernicam slediti? Koščki ali kašica? Bučka ali banana? Kdaj jagode in ali si res upam uvesti arašidovo maslo? Gostja je prehranska svetovalka Ana Zrimšek.
Eva Ostrouška je mama, vplivnica in magistrica sociologije kulture, smer spol in seksualnost. Odkrito govori o prvem in drugem plusu, o odrekanjih in pričakovanjih, nepoklicanih vseznalcih in lovljenju norme za naziv srečka nosečka. Pa tudi o nihanju libida in iskanju užitka v nosečnosti.
Eva Ostrouška je mama, vplivnica in magistrica sociologije kulture, smer spol in seksualnost. Odkrito govori o prvem in drugem plusu, o odrekanjih in pričakovanjih, nepoklicanih vseznalcih in lovljenju norme za naziv srečka nosečka. Pa tudi o nihanju libida in iskanju užitka v nosečnosti.
Dobrodošli v najinem podkastu. Uršula in Maja vas želiva le pozdraviti in opozoriti, da kmalu sledi prva čisto prava epizoda.
Dobrodošli v najinem podkastu. Uršula in Maja vas želiva le pozdraviti in opozoriti, da kmalu sledi prva čisto prava epizoda.