Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najboljši slovenski atlet zadnjih let Kristjan Čeh se po napornih treningih in tekmah najraje sprošča na kmetiji. Njegovo najljubše opravilo je žaganje in sekanje drv. Več v Exclusive!
Najboljši slovenski atlet zadnjih let Kristjan Čeh se po napornih treningih in tekmah najraje sprošča na kmetiji. Njegovo najljubše opravilo je žaganje in sekanje drv. Več v Exclusive!
Gaja Brecelj je direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki letos praznuje 30 let delovanja. Organizacija v ospredje postavlja trajnostni razvoj in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Ob tem, ko so se v zadnjem času, zlasti pa po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, številna pravila in tudi načela v mednarodni skupnosti postavila na glavo, so žrtve teh novih razmer tudi okoljske politike, kar je slaba novica za celotno civilizacijo. V svetu slabih novic pa imamo tudi nekaj dobrih, ki se, povezane z dobrimi praksami, vsemu navkljub oblikujejo v nekaterih lokalnih skupnostih. Tem se posvečajo na vsakoletni nacionalni konferenci Dovolj za vse v soorganizaciji Umanotere, ki je prejšnji teden potekala že desetič.
Gaja Brecelj je direktorica nevladne organizacije Umanotera, ki letos praznuje 30 let delovanja. Organizacija v ospredje postavlja trajnostni razvoj in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Ob tem, ko so se v zadnjem času, zlasti pa po inavguraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, številna pravila in tudi načela v mednarodni skupnosti postavila na glavo, so žrtve teh novih razmer tudi okoljske politike, kar je slaba novica za celotno civilizacijo. V svetu slabih novic pa imamo tudi nekaj dobrih, ki se, povezane z dobrimi praksami, vsemu navkljub oblikujejo v nekaterih lokalnih skupnostih. Tem se posvečajo na vsakoletni nacionalni konferenci Dovolj za vse v soorganizaciji Umanotere, ki je prejšnji teden potekala že desetič.
… in primer izginulih klobukov … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
… in primer izginulih klobukov … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
V ljubljanskem živalskem vrtu je letos še posebej slovesno. Njihova najstarejša varovanka – slonica Ganga – praznuje 50. rojstni dan. Kakšno je njeno življenje v živalskem vrtu, kako odgovorno je poslanstvo oskrbnika živali in kaj bi se zgodilo s posameznimi živalskimi vrstami, če bi živalske vrtove zaprli? Radio Si je tokrat ekskluzivno gostoval pri slonici Gangi in njenem dolgoletnem oskrbniku Matiji Ramšaku.
V tokratni Radijski delavnici znancev vam ponujamo že šesto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvih pet smo pripravili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice v občini Zreče, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju, Slovenskih Konjicah in v Celju. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala na visokogorski turistični kmetiji Pri Ložekarju v Logarski dolini. Sodelovali so – revirna gozdarja Niko Laznik iz Stranic in Jože Prah iz Sevnice, gospodar na kmetiji Pri Ložekarju Aleš Klemenšek in Marija Imperl-duhovna pedagoginja iz Radeč. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni Radijski delavnici znancev vam ponujamo že šesto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvih pet smo pripravili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice v občini Zreče, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju, Slovenskih Konjicah in v Celju. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala na visokogorski turistični kmetiji Pri Ložekarju v Logarski dolini. Sodelovali so – revirna gozdarja Niko Laznik iz Stranic in Jože Prah iz Sevnice, gospodar na kmetiji Pri Ložekarju Aleš Klemenšek in Marija Imperl-duhovna pedagoginja iz Radeč. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.
Svetovni dan čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov praznuje ves svet, pomembno zaznamuje dediščino čebelarjenja na Slovenskem. Najmlajše poslušalce želimo s ciklom sedmih novih radijskih pravljic spomniti tudi na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Tretja v nizu sedmih je pravljica Sanje Janša: Cof pa hop! Ah, ti cofi, kako potujejo, kje vse se ustavijo in kje vse se srečamo z njimi. Cofasta miniatura iz domišljijskega sveta, ki pa nas opomni, da imajo tudi predmeti svoje življenje. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtorica besedila: Sanja Janša. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.
V tokratni (30.10.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že četrto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prve tri so se dogodile v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro, na Magolniku v občini Radeče in v Kočevju. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih obnovljenega Dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah. … Sodelovali so – revirni gozdar Niko Laznik, Drago Ratajc – župan občine Slovenske Konjice, mag.Matej Tajnikar – vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove Slovenije – območna enota Celje, Suzana Jevšenak iz Oplotnice in učenci: Neža Kovše, Žana Kotnik, Ojkar Gričnih Pozeb, Filip Kalar, Tajda Jureša in Val Čelan. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, terenska realizacija Niko Laznik, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (30.10.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že četrto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prve tri so se dogodile v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro, na Magolniku v občini Radeče in v Kočevju. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih obnovljenega Dvorca Trebnik v Slovenskih Konjicah. … Sodelovali so – revirni gozdar Niko Laznik, Drago Ratajc – župan občine Slovenske Konjice, mag.Matej Tajnikar – vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove Slovenije – območna enota Celje, Suzana Jevšenak iz Oplotnice in učenci: Neža Kovše, Žana Kotnik, Ojkar Gričnih Pozeb, Filip Kalar, Tajda Jureša in Val Čelan. Tehnična realizacija Zoran Perko. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, terenska realizacija Niko Laznik, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (4.9.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že tretjo oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvi dve sta se nedavno dogodili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro in v občini Radeče. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih kočevske enote republiškega Zavoda za gozdove… Sodelovali so: gozdarski mojstri Jože Prah, Andrej Križ, Aleš Marolt in Niko Laznik ter nekaj domačinov z gosti: Marija Imperl, Suzana Jevšenak, Meta Kamšek in Blaž Štangelj. Tehnična realizacija Borut Plešej. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, terenska realizacija Jože Prah, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (4.9.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že tretjo oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvi dve sta se nedavno dogodili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro in v občini Radeče. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih kočevske enote republiškega Zavoda za gozdove… Sodelovali so: gozdarski mojstri Jože Prah, Andrej Križ, Aleš Marolt in Niko Laznik ter nekaj domačinov z gosti: Marija Imperl, Suzana Jevšenak, Meta Kamšek in Blaž Štangelj. Tehnična realizacija Borut Plešej. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, terenska realizacija Jože Prah, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (18.3.2024) Radijski delavnici znancev vam ponujamo že sedmo oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvih šest smo pripravili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice v občini Zreče, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju, v Slovenskih Konjicah, Celju in v Logarski dolini, tokrat pa smo se mudili v koroškem epicentru gozdne kulture v Radljah ob Dravi. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Sodelovali so: župan občine Radlje mag.Alan Bukovnik, rajonska gozdarja Jože Prah iz Sevnice in Niko Laznik iz Stranic, Jerneja Čoderl-Zavod za gozdove, območna enota Slovenj Gradec-krajevna enota Radlje in Alenka Verdinek – višja kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja-območna enota Radlje ob Dravi. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (18.3.2024) Radijski delavnici znancev vam ponujamo že sedmo oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prvih šest smo pripravili v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice v občini Zreče, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju, v Slovenskih Konjicah, Celju in v Logarski dolini, tokrat pa smo se mudili v koroškem epicentru gozdne kulture v Radljah ob Dravi. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Sodelovali so: župan občine Radlje mag.Alan Bukovnik, rajonska gozdarja Jože Prah iz Sevnice in Niko Laznik iz Stranic, Jerneja Čoderl-Zavod za gozdove, območna enota Slovenj Gradec-krajevna enota Radlje in Alenka Verdinek – višja kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja-območna enota Radlje ob Dravi. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (27.11.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že peto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prve štiri so se dogodile v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju in v Slovenskih Konjicah. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih posebne DREVESNE HIŠKE na območju mestnega gozda Celje. … Sodelovali so – revirna gozdarja Niko Laznik in Boštjan Hren, Suzana Jevšenak iz Oplotnice, pedagoginji Vlasta Prevolšek, Metka Krajnc Sevšek, učenec Marcel Derčan in Marija Imperl -duhovna pedagoginja iz Radeč. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (27.11.2023) Radijski delavnici znancev smo vam pripravili že peto oddajo iz cikla - SAGA O GOZDOVIH; prve štiri so se dogodile v zaselku Čretvež v krajevni skupnosti Stranice pod Konjiško goro, na Magolniku v občini Radeče, v Kočevju in v Slovenskih Konjicah. Govorili smo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Tokrat pa se je vesela druščina zbrala v prostorih posebne DREVESNE HIŠKE na območju mestnega gozda Celje. … Sodelovali so – revirna gozdarja Niko Laznik in Boštjan Hren, Suzana Jevšenak iz Oplotnice, pedagoginji Vlasta Prevolšek, Metka Krajnc Sevšek, učenec Marcel Derčan in Marija Imperl -duhovna pedagoginja iz Radeč. Tehnična realizacija Simon Spreitzer. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek, odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek.
V tokratni (14.8.2023) Radijski delavnici znancev vam pripravljamo že drugo oddajo iz cikla »poklicani v življenje. Znova govorimo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Vesela druščina druščina je zbrana v posavski občini Radeče, točneje v Centru vseživljenjskega učenja na hribu Magolnik v zaselku Počakovo - v krajevni skupnosti Svibno.. Sodelujejo: gozdarska mojstra Jože Prah in Niko Laznik ter nekaj domačinov z gosti: Marija Imperl, Zvone Lipoglavšek, Jolanda Mohar, Dušan Lednik, Suzana Jevšenak, Janez Medved in Andreja Novak. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek
V tokratni (14.8.2023) Radijski delavnici znancev vam pripravljamo že drugo oddajo iz cikla »poklicani v življenje. Znova govorimo o gozdu kot posebnem bivanjskem prostoru, ki si ga deli človek z rastlinami in živalmi… Vesela druščina druščina je zbrana v posavski občini Radeče, točneje v Centru vseživljenjskega učenja na hribu Magolnik v zaselku Počakovo - v krajevni skupnosti Svibno.. Sodelujejo: gozdarska mojstra Jože Prah in Niko Laznik ter nekaj domačinov z gosti: Marija Imperl, Zvone Lipoglavšek, Jolanda Mohar, Dušan Lednik, Suzana Jevšenak, Janez Medved in Andreja Novak. Oddajo je pripravil in vodil Tone Petelinšek. Odgovorni urednik nacionalnega programa Radia Maribor Robert Levstek
Iz studia Radia GaGa - nova generacija se tokrat javljajo Luka, Urška, Franc in Karel in ugotavljajo, kdo so prav zmagovalci nedeljskih volitev. V oddajo Uroša Slaka se je po telefonu v živo iz Dallasa javil premier Robert Golob in podal svoje poglede na finale lige NBA. Obiskali smo štabe strank, ki so dobile sedeže v evropskem parlamentu, in pogledali, kako se pripravljajo na odhod v Bruselj. Ob začetku evropskega prvenstva pa se bo Vesna Milek o čustvih v nogometu pogovarjala z bivšim selektorjem Srečkom Katancem. Seveda ne manjkajo niti prometna obvestila, vrnili so se mali oglasi, tu pa je še nova oddaja Marcela Štefančiča, pa verjetno še kaj. V petek dopoldan na Prvem.
Iz studia Radia GaGa - nova generacija se tokrat javljajo Luka, Urška, Franc in Karel in ugotavljajo, kdo so prav zmagovalci nedeljskih volitev. V oddajo Uroša Slaka se je po telefonu v živo iz Dallasa javil premier Robert Golob in podal svoje poglede na finale lige NBA. Obiskali smo štabe strank, ki so dobile sedeže v evropskem parlamentu, in pogledali, kako se pripravljajo na odhod v Bruselj. Ob začetku evropskega prvenstva pa se bo Vesna Milek o čustvih v nogometu pogovarjala z bivšim selektorjem Srečkom Katancem. Seveda ne manjkajo niti prometna obvestila, vrnili so se mali oglasi, tu pa je še nova oddaja Marcela Štefančiča, pa verjetno še kaj. V petek dopoldan na Prvem.
Po petmesečnem premoru Radia GA-GA se oddaja z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Tovrstna radijska satira, ki nastavlja ogledalo družbi in politiki, je bila še nedavno tega za prenekaterega poslušalca obvezen poudarek tedna.
Po petmesečnem premoru Radia GA-GA se oddaja z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Tovrstna radijska satira, ki nastavlja ogledalo družbi in politiki, je bila še nedavno tega za prenekaterega poslušalca obvezen poudarek tedna.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč. In Pikec se je prav v takem primeru izkazal. Urednica oddaje: Tina Kozin Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalka – Marinka Štern Pikec – Sebastian Coloni Petra – Tisa Coloni Mama – Petra Tanko Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021 Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč. In Pikec se je prav v takem primeru izkazal. Urednica oddaje: Tina Kozin Režiserka: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalka – Marinka Štern Pikec – Sebastian Coloni Petra – Tisa Coloni Mama – Petra Tanko Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021 Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V današnjo oddajo Radio GaGa - nova generacija, je predsednik vlade Robert Golob poslal šefa poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica in novo ministrico za socialne medije Latoyo, ki bo predstavila nove projekte vlade na internetu, OnlyFans računu in številki 090 - vroči Golob. Pogledali bomo kdo in kaj je ta teden vse odstopilo in ali je Jan Plestenjak novi obraz v slovenskem prostoru. V živo se bomo oglasili s kmetijskih protestov, saj bodo mesto zasegli nitkarji. Tam bosta Marjan Šarec in Miro Serpentinšek. V oddajo se bo s terena javljal Tomo Križnar, ki skupaj z migranti po Sloveniji išče prostor za azilni dom. Vse to in še prigode osla Rožmarina iz sveta kriptovalut v tokratni oddaji na Prvem.
V današnjo oddajo Radio GaGa - nova generacija, je predsednik vlade Robert Golob poslal šefa poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica in novo ministrico za socialne medije Latoyo, ki bo predstavila nove projekte vlade na internetu, OnlyFans računu in številki 090 - vroči Golob. Pogledali bomo kdo in kaj je ta teden vse odstopilo in ali je Jan Plestenjak novi obraz v slovenskem prostoru. V živo se bomo oglasili s kmetijskih protestov, saj bodo mesto zasegli nitkarji. Tam bosta Marjan Šarec in Miro Serpentinšek. V oddajo se bo s terena javljal Tomo Križnar, ki skupaj z migranti po Sloveniji išče prostor za azilni dom. Vse to in še prigode osla Rožmarina iz sveta kriptovalut v tokratni oddaji na Prvem.
V tokratni praznični izdaji oddaje Radio GAGA - nova generacija, vas v studiu čakajo kar trije voditelji: Angelca Likovič, Franc Kangler in seveda najboljši osel na svetu - osel Rožmarin. Kot se za ta čas spodobi smo seveda prisluhnili “Duhovni misli”, ki nas je tokrat popeljala v Stožice, metropolit Stres in škof Kramberger pa sta nas pospremila skozi vseh 14. postaj tradicionalnega Golobovega pota. Kako se ubraniti pred napadi ruskih hekerjev so z Urošem Slakom debatirali Emilija Stojmenova Duh in različni strokovnjaki, slišali pa ste tudi prvo epizodo nove pogovorne TV oddaje Zoki, v kateri župan Jankovič gosti Marcela Štefančiča. V studiu seveda tudi Helena Blagne, LaToya, Jonas Ž. in drugi brez katerih si velikonočnih praznikov preprosto ne moremo predstavljati.
V tokratni praznični izdaji oddaje Radio GAGA - nova generacija, vas v studiu čakajo kar trije voditelji: Angelca Likovič, Franc Kangler in seveda najboljši osel na svetu - osel Rožmarin. Kot se za ta čas spodobi smo seveda prisluhnili “Duhovni misli”, ki nas je tokrat popeljala v Stožice, metropolit Stres in škof Kramberger pa sta nas pospremila skozi vseh 14. postaj tradicionalnega Golobovega pota. Kako se ubraniti pred napadi ruskih hekerjev so z Urošem Slakom debatirali Emilija Stojmenova Duh in različni strokovnjaki, slišali pa ste tudi prvo epizodo nove pogovorne TV oddaje Zoki, v kateri župan Jankovič gosti Marcela Štefančiča. V studiu seveda tudi Helena Blagne, LaToya, Jonas Ž. in drugi brez katerih si velikonočnih praznikov preprosto ne moremo predstavljati.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
Ko se severnemu medvedu tali ledena plošča na kateri stoji, tudi človeštvo izgublja tla pod nogami, opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere- Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Hkrati je optimistično prepričana, da ima Slovenija vse potenciale, da postane model trajnostnega razvoja v svetu. Gaja strastno verjame v svoja načela, v svoj poklic in projekte, ki temeljijo na okoljevarstvu in družbeni pravičnosti. V sredinem Intervjuju bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, zakaj je osnutek slovenskega energetskega in podnebnega načrta nedodelan in eden najmanj ambicioznih v Evropski uniji.
V 4. epizodi oddaje “Radio Gaga - nova generacija nas bo pozdravil novi koordinator programa Luka Mesec skupaj s svojimi volilciu iz mesta in vasi. Vesna Milek bo s Slavojem Žižkom iskala orožje za kulturni boj proti Rusiji, Miran Ališič pa bo po Ljubljani iskal tuje zvezdnike. Aktiven teden je za našim premierjem Robertom Golobom, ki je obiskal Slovenski Vesoljski Center na štajerskem in stavbo na Litijski z novim pravosodnim ministrom Beanom. Oglasi, reporter Gustav Muller in še vsaj 5 stvari v petek dopoldan na Prvem programu.
V 4. epizodi oddaje “Radio Gaga - nova generacija nas bo pozdravil novi koordinator programa Luka Mesec skupaj s svojimi volilciu iz mesta in vasi. Vesna Milek bo s Slavojem Žižkom iskala orožje za kulturni boj proti Rusiji, Miran Ališič pa bo po Ljubljani iskal tuje zvezdnike. Aktiven teden je za našim premierjem Robertom Golobom, ki je obiskal Slovenski Vesoljski Center na štajerskem in stavbo na Litijski z novim pravosodnim ministrom Beanom. Oglasi, reporter Gustav Muller in še vsaj 5 stvari v petek dopoldan na Prvem programu.
V Hudo! so prišli učenci s predmetne stopnje OŠ Škofljica, ki se res radi zadržujejo v šolski knjižnici, saj je ta za njih prostor druženja, čitanja, igranja družabnih iger in še marsičesa. O tem marsičem so spregovorili v tokratni oddaji. Pa tudi o šolskem radiu, kjer vrtijo glasbo in pripravljajo aktualne novice, ki zanimajo mlade. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali in poslušalcem čitali odlomke iz njim ljubih knjig: Zoja Repar, Petra Feher, Aria Žvegla, Gaja Pekol, Zana Kramar, Lili Čoh, z njimi pa je prišla tudi knjižničarka Meta Kumer.
V Hudo! so prišli učenci s predmetne stopnje OŠ Škofljica, ki se res radi zadržujejo v šolski knjižnici, saj je ta za njih prostor druženja, čitanja, igranja družabnih iger in še marsičesa. O tem marsičem so spregovorili v tokratni oddaji. Pa tudi o šolskem radiu, kjer vrtijo glasbo in pripravljajo aktualne novice, ki zanimajo mlade. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali in poslušalcem čitali odlomke iz njim ljubih knjig: Zoja Repar, Petra Feher, Aria Žvegla, Gaja Pekol, Zana Kramar, Lili Čoh, z njimi pa je prišla tudi knjižničarka Meta Kumer.
Radio Ga Ga na Avdiofestivalu: Intervjuju s prvim vitezom te države - Robertom Golobom, novi minister za kmetijstvo Marjan Šarec je gost v oddaji Polnočni klub. Najbolj strastnega gamblerja med podjetniki in največjega podjetnika med gamblerji, Joca Pečečnika in borko za živali Tino Gaber, je gostil v oddaji Marcel Štefančič jr. - Studio City se vrača! Po dolgem času pa se vrača v Radio GaGa tudi prva dama slovenske zabavne glasbe, Helena Blagne. Prvič se je v Radio Ga Ga oglasil tudi dopisnik iz Italije Janko Petrovec. Oddaja je posvečena legendarnemu Sašu Hribarju, ki so ga prav v oddaji Radio Ga Ga uradno sprejeli v onostranstvo.
Radio Ga Ga na Avdiofestivalu: Intervjuju s prvim vitezom te države - Robertom Golobom, novi minister za kmetijstvo Marjan Šarec je gost v oddaji Polnočni klub. Najbolj strastnega gamblerja med podjetniki in največjega podjetnika med gamblerji, Joca Pečečnika in borko za živali Tino Gaber, je gostil v oddaji Marcel Štefančič jr. - Studio City se vrača! Po dolgem času pa se vrača v Radio GaGa tudi prva dama slovenske zabavne glasbe, Helena Blagne. Prvič se je v Radio Ga Ga oglasil tudi dopisnik iz Italije Janko Petrovec. Oddaja je posvečena legendarnemu Sašu Hribarju, ki so ga prav v oddaji Radio Ga Ga uradno sprejeli v onostranstvo.
Pesem tedna je skladba 'Ke mona' zasedbe Zmelkoow.
Pesem tedna je skladba 'Ke mona' zasedbe Zmelkoow.
Tokrat gostimo Eneja Galo, slikarja, ki podiplomski študij opravlja na sloviti Kraljevi akademiji v Londonu. Naš drugi sogovornik je Tadej Kobal, študent in prostovoljec, ki je na Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za svoje delo je v preteklem letu prejel naziv ime meseca aprila na Valu 202, konec leta je postal še ime leta.
Tokrat gostimo Eneja Galo, slikarja, ki podiplomski študij opravlja na sloviti Kraljevi akademiji v Londonu. Naš drugi sogovornik je Tadej Kobal, študent in prostovoljec, ki je na Slapu pri Vipavi pomagal ustanoviti knjižnico. Za svoje delo je v preteklem letu prejel naziv ime meseca aprila na Valu 202, konec leta je postal še ime leta.
Soustvarjalci oddaje Radio Ga Ga se ob slovesu spominjajo svojega prvega srečanja s Sašem Hribarjem in sodelovanja v oddaji. Govorijo: Aleksander Pozvek, Nejc Mravlja, Jure Mastnak, Valentina Plaskan, Tilen Artač, Jaka Zelen, Renato Vindiš, Jure Godler, Jasna Kuljaj, Nejc Krevs in Marko Cirman.
Soustvarjalci oddaje Radio Ga Ga se ob slovesu spominjajo svojega prvega srečanja s Sašem Hribarjem in sodelovanja v oddaji. Govorijo: Aleksander Pozvek, Nejc Mravlja, Jure Mastnak, Valentina Plaskan, Tilen Artač, Jaka Zelen, Renato Vindiš, Jure Godler, Jasna Kuljaj, Nejc Krevs in Marko Cirman.
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!
V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!
Krav maga je borilna veščina, ki uči, kako za nevtralizacijo nasprotnika oz. napadalca izrabiti naravne telesne reflekse. Gre za tehniko samoobrambe, ki so jo razvile in v začetku uporabljale samo vojska, specialne enote in tajne službe, tudi Mossad. Sčasoma so veščino prilagodili civilistom – primerna je predvsem za samoobrambo na ulici. Krav mago je k nam, torej v Slovenijo, pripeljal inštruktor Matjaž Petan, njega pa bo noč pripeljala na nacionalni radio, v oddajo Nočni obisk.
Krav maga je borilna veščina, ki uči, kako za nevtralizacijo nasprotnika oz. napadalca izrabiti naravne telesne reflekse. Gre za tehniko samoobrambe, ki so jo razvile in v začetku uporabljale samo vojska, specialne enote in tajne službe, tudi Mossad. Sčasoma so veščino prilagodili civilistom – primerna je predvsem za samoobrambo na ulici. Krav mago je k nam, torej v Slovenijo, pripeljal inštruktor Matjaž Petan, njega pa bo noč pripeljala na nacionalni radio, v oddajo Nočni obisk.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Nova radijska igra mlade avtorice prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj v domačem okolju ali pa krši nenapisan kodeks. Množica socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Selmir, sošolec iz osnovne šole – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Helena, sošolka iz gimnazije – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU-regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Tokrat smo se prepustili zvoku malo drugače. Obiskala nas je zvočna terapevtka Gaja Klas. Vse bolj jasno je, da zdravita narava in življenje samo pogosto uspešneje od zdravil. Govorili smo o načinih terapije in predstavili zvočna zdravljenja, ki jih gostja izvaja tudi v obeh slovenskih kliničnih centrih.
Tokrat smo se prepustili zvoku malo drugače. Obiskala nas je zvočna terapevtka Gaja Klas. Vse bolj jasno je, da zdravita narava in življenje samo pogosto uspešneje od zdravil. Govorili smo o načinih terapije in predstavili zvočna zdravljenja, ki jih gostja izvaja tudi v obeh slovenskih kliničnih centrih.
Ko se poslovi satirik, je celo satira žalostna, kar je v nasprotju z njeno naravo. Zato bodimo danes, ko se poslovimo od Saša Hribarja, žalostni. V zadnjih dneh smo se naposlušali o pomembnosti satire in kako je Sašo mojstrsko osiral resnobnost trenutka in ga tako vsem nam naredil znosnejšega …A za temi splošnimi ocenami satiričnih teoretikov, da ne zapišemo teoretikov satire, se skriva nekoliko drugačna resnica … Satirik ne uživa v svetu, potrebnem satire; ni govnač, ki mu blato pomeni hrano. Satirik v svetu, potrebnem – v slovenskem primeru prepotrebnem – satire, trpi. Satira, ki je samo žalost z malim gospodinjskim aparatom stepena v radost, iz njega pije življenje tako dolgo, dokler ga vsega ne izpije. Kar se je v neskončno žalost tudi ustvarjalcev te oddaje zgodilo Sašu Hribarju. Kajti nekaj je treba vedeti o satirikih in njim podobnih; v svetu, za katerega si prizadevajo, zanje ni prostora. Gre za paradoks, ki ga je Sašo živel in v zadnjem letu doživel še posebej intenzivno. Ko se je boril v našem imenu za naše pravice … Ter gre za paradoks, ki ga Sašo ni preživel in se bodo o svoji krivdi, če le zmorejo kaj vesti, morali vprašati tudi krvniki normalnosti slovenske medijske krajine. Sašo je bil ali veliki lutkar ali manjši bog; kakorkoli vas pač nosi svetovni nazor. Ustvaril je oder, nad katerim je z nitmi vdihoval življenje svojim likom in ustvaril je vesolje iz nečesa, kar prej ni obstajalo. Vse o radiu Ga-ga je že bilo povedano, tudi razdelano in pojasnjeno, a je ob slovesu treba poudariti: Sašo je bil radio Ga-ga in radio Ga-ga je bil Sašo. Ustvarjalec, ki postane svoje delo in obratno. S tem principom je stal na ramenih mnogih njemu podobnih ustvarjalcev, ki so nacionalno radijsko hišo naredili za to, kar danes je; ko je zahvaljujoč svojemu ugledu ostala eno redkih družbenih občil, ki se je bič instant pravičnosti ni dotaknil. Imel je kritike …! Naj nam žalost trenutka ne zamegli trezne presoje, ki je bila temelj njegovega dela. Od tistih, ki so mu očitali Butnskalo, do tistih, ki so trdili, da oponašanje drugih pač ni nič posebnega. A kritiki so se morali, podobno kot apologeti ali morebitni posnemovalci, soočiti z enostavnim dejstvom. Sašo je bil pametnejši od vseh! Praviloma hitrejše misli, enciklopedičnega znanja in oborožen z nenaravno spretnostjo oblikovanja človeškega govora. Od kritikov je bil tudi bolj pronicljiv. Bolj neposreden in bolj pogumen. In za seboj je imel vojsko poslušalcev. Vojsko, ki jim je Radio Ga-ga pomenil puščico, v katero so vsak petek zamaknjeno spustili 12,75 evra. Ki so vsak petek čakali, da bodo odrešeni. Da se jim bo skozi zamotan teden, skozi nizkoten in profan vsakdan v petek zjutraj pokazala resnica. Smešna v svoji tragičnosti in tragična v svoji zabavnosti. Kajti Sašo je bil, kot ves satirični ceh, zaposlen v poslu iskanja resnice. Na koncu jo je našel. In še to … Veličino njegovega dela in vso težko pezo izvirnosti naj oriše naslednji preizkus … Če bi danes objavili oddajo radia Ga-ga izpred petnajstih ali dvajsetih let, nihče ne bi opazil preteklega časa. Isti ljudje, isti principi, isti dogodki kot incestuozni krog ustvarjajo našo realnost. Sašo Hribar je sivo istost časa prebarval v svet, ki ga je vredno živeti.
Ko se poslovi satirik, je celo satira žalostna, kar je v nasprotju z njeno naravo. Zato bodimo danes, ko se poslovimo od Saša Hribarja, žalostni. V zadnjih dneh smo se naposlušali o pomembnosti satire in kako je Sašo mojstrsko osiral resnobnost trenutka in ga tako vsem nam naredil znosnejšega …A za temi splošnimi ocenami satiričnih teoretikov, da ne zapišemo teoretikov satire, se skriva nekoliko drugačna resnica … Satirik ne uživa v svetu, potrebnem satire; ni govnač, ki mu blato pomeni hrano. Satirik v svetu, potrebnem – v slovenskem primeru prepotrebnem – satire, trpi. Satira, ki je samo žalost z malim gospodinjskim aparatom stepena v radost, iz njega pije življenje tako dolgo, dokler ga vsega ne izpije. Kar se je v neskončno žalost tudi ustvarjalcev te oddaje zgodilo Sašu Hribarju. Kajti nekaj je treba vedeti o satirikih in njim podobnih; v svetu, za katerega si prizadevajo, zanje ni prostora. Gre za paradoks, ki ga je Sašo živel in v zadnjem letu doživel še posebej intenzivno. Ko se je boril v našem imenu za naše pravice … Ter gre za paradoks, ki ga Sašo ni preživel in se bodo o svoji krivdi, če le zmorejo kaj vesti, morali vprašati tudi krvniki normalnosti slovenske medijske krajine. Sašo je bil ali veliki lutkar ali manjši bog; kakorkoli vas pač nosi svetovni nazor. Ustvaril je oder, nad katerim je z nitmi vdihoval življenje svojim likom in ustvaril je vesolje iz nečesa, kar prej ni obstajalo. Vse o radiu Ga-ga je že bilo povedano, tudi razdelano in pojasnjeno, a je ob slovesu treba poudariti: Sašo je bil radio Ga-ga in radio Ga-ga je bil Sašo. Ustvarjalec, ki postane svoje delo in obratno. S tem principom je stal na ramenih mnogih njemu podobnih ustvarjalcev, ki so nacionalno radijsko hišo naredili za to, kar danes je; ko je zahvaljujoč svojemu ugledu ostala eno redkih družbenih občil, ki se je bič instant pravičnosti ni dotaknil. Imel je kritike …! Naj nam žalost trenutka ne zamegli trezne presoje, ki je bila temelj njegovega dela. Od tistih, ki so mu očitali Butnskalo, do tistih, ki so trdili, da oponašanje drugih pač ni nič posebnega. A kritiki so se morali, podobno kot apologeti ali morebitni posnemovalci, soočiti z enostavnim dejstvom. Sašo je bil pametnejši od vseh! Praviloma hitrejše misli, enciklopedičnega znanja in oborožen z nenaravno spretnostjo oblikovanja človeškega govora. Od kritikov je bil tudi bolj pronicljiv. Bolj neposreden in bolj pogumen. In za seboj je imel vojsko poslušalcev. Vojsko, ki jim je Radio Ga-ga pomenil puščico, v katero so vsak petek zamaknjeno spustili 12,75 evra. Ki so vsak petek čakali, da bodo odrešeni. Da se jim bo skozi zamotan teden, skozi nizkoten in profan vsakdan v petek zjutraj pokazala resnica. Smešna v svoji tragičnosti in tragična v svoji zabavnosti. Kajti Sašo je bil, kot ves satirični ceh, zaposlen v poslu iskanja resnice. Na koncu jo je našel. In še to … Veličino njegovega dela in vso težko pezo izvirnosti naj oriše naslednji preizkus … Če bi danes objavili oddajo radia Ga-ga izpred petnajstih ali dvajsetih let, nihče ne bi opazil preteklega časa. Isti ljudje, isti principi, isti dogodki kot incestuozni krog ustvarjajo našo realnost. Sašo Hribar je sivo istost časa prebarval v svet, ki ga je vredno živeti.
Občasno studio Radia PrvaKi obiščejo dijaki in si zaželijo le prostega govora. Radijsko delo si je ogledal cel razred mariborske Prve gimnazije, sodelovali pa so Tai, Svit, Gaja, Mia, Gašper, Miha in Luka. Začne mentor Matej Kos, sledijo mladi v prostem slogu – o ocenah, mariborskem trikotniku, vroči generaciji in globalnem segrevanja in povezavi med gasilskimi vajami in gašenju žeje. Že nekje vmes so vprašali - saj to bo šlo ven, ne? Pa ni šlo.
Občasno studio Radia PrvaKi obiščejo dijaki in si zaželijo le prostega govora. Radijsko delo si je ogledal cel razred mariborske Prve gimnazije, sodelovali pa so Tai, Svit, Gaja, Mia, Gašper, Miha in Luka. Začne mentor Matej Kos, sledijo mladi v prostem slogu – o ocenah, mariborskem trikotniku, vroči generaciji in globalnem segrevanja in povezavi med gasilskimi vajami in gašenju žeje. Že nekje vmes so vprašali - saj to bo šlo ven, ne? Pa ni šlo.
V studio radia PrvaKi so povabili profesorja Dragana Bosnića, ki ima po dolgoletni kilometrini zanimive poglede na življenje srednjih šol in mladine. Kaj se je v tridesetih letih spremenilo? Česa umetna inteligenca ne more ustvariti in kakšna je povezava med brezalkoholnim viskijem in srednjo šolo? Pogovarjali so se: mentor Matej ter dijakinji Gaja in Lara z mariborske Prve gimnazije.
V studio radia PrvaKi so povabili profesorja Dragana Bosnića, ki ima po dolgoletni kilometrini zanimive poglede na življenje srednjih šol in mladine. Kaj se je v tridesetih letih spremenilo? Česa umetna inteligenca ne more ustvariti in kakšna je povezava med brezalkoholnim viskijem in srednjo šolo? Pogovarjali so se: mentor Matej ter dijakinji Gaja in Lara z mariborske Prve gimnazije.
Tilen Artač je že več kot dve desetletji vpet v medijski prostor, kjer nas zabava v Radiu Ga-Ga, ki je ravnokar zaživel v prenovljeni podobi, zadnja leta pa tudi kot voditelj TV-oddaje Kaj dogaja. V Številkah se je razgovoril o obeh medijskih formah, imitaciji, pa tudi drugih temah, kot so glasba, smučanje in sreča.
Tilen Artač je že več kot dve desetletji vpet v medijski prostor, kjer nas zabava v Radiu Ga-Ga, ki je ravnokar zaživel v prenovljeni podobi, zadnja leta pa tudi kot voditelj TV-oddaje Kaj dogaja. V Številkah se je razgovoril o obeh medijskih formah, imitaciji, pa tudi drugih temah, kot so glasba, smučanje in sreča.
V začetku aprila je minilo 30 let odkar je Radio Gaga postal parodična in satirična radijska stalnica Prvega programa Radia Slovenije. V njej vodja ekipe Sašo Hribar s številnimi imitatorji znanih osebnosti iz političnega in javnega življenja predeluje aktualno dogajanje v slovenski družbi in politiki ter s svojimi komentarji nastavlja ogledalo sedanjosti. Kako oddaja, ki je sprva trajala kar osem ur, se kasneje skrajšala na dve in kasneje na uro in pol, nastaja, je v en petek preverila tudi ekipa Vala 202.
V začetku aprila je minilo 30 let odkar je Radio Gaga postal parodična in satirična radijska stalnica Prvega programa Radia Slovenije. V njej vodja ekipe Sašo Hribar s številnimi imitatorji znanih osebnosti iz političnega in javnega življenja predeluje aktualno dogajanje v slovenski družbi in politiki ter s svojimi komentarji nastavlja ogledalo sedanjosti. Kako oddaja, ki je sprva trajala kar osem ur, se kasneje skrajšala na dve in kasneje na uro in pol, nastaja, je v en petek preverila tudi ekipa Vala 202.
Ob svetovnem dnevu slonov smo poklicali v ljubljanski živalski vrt in poizvedovali, kaj počne najbolj znana slonica na Slovenskem, po imenu GANGA. Na telefonski zvezi je Robert Prašnikar, vodja oskrbnikov v Zoološkem vrtu Ljubljana.
Ob svetovnem dnevu slonov smo poklicali v ljubljanski živalski vrt in poizvedovali, kaj počne najbolj znana slonica na Slovenskem, po imenu GANGA. Na telefonski zvezi je Robert Prašnikar, vodja oskrbnikov v Zoološkem vrtu Ljubljana.
Gaja in Neža postaneta prijateljici zajca Emila. Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
Gaja in Neža postaneta prijateljici zajca Emila. Pripoveduje: Damjana Černe. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.
»Čas je, da se Bela snežinka umakne novi decembrski himni!«, je zapisano ob skladbi, ki so nam jo nedavno poslali fantje iz zasedbe Zmelkoow. Skladba "Veseli december" se pri nas že pospešeno vrti, trije člani zasedbe, Goga, Žare in Iztok pa so jo ob obisku studia Hendrix odigrali tudi v živo. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
»Čas je, da se Bela snežinka umakne novi decembrski himni!«, je zapisano ob skladbi, ki so nam jo nedavno poslali fantje iz zasedbe Zmelkoow. Skladba "Veseli december" se pri nas že pospešeno vrti, trije člani zasedbe, Goga, Žare in Iztok pa so jo ob obisku studia Hendrix odigrali tudi v živo. Gostil jih je Iztok Novak - Easy.
Sašo. Ko se poslovi satirik, je celo satira žalostna, kar je v nasprotju z njeno naravo. Zato bodimo danes, ko se poslovimo od Saša Hribarja, žalostni. V zadnjih dneh smo se naposlušali o pomembnosti satire in kako je Sašo mojstrsko osiral resnobnost trenutka in ga tako vsem nam naredil znosnejšega …A za temi splošnimi ocenami satiričnih teoretikov, da ne zapišemo teoretikov satire, se skriva nekoliko drugačna resnica … Satirik ne uživa v svetu, potrebnem satire; ni govnač, ki mu blato pomeni hrano. Satirik v svetu, potrebnem – v slovenskem primeru prepotrebnem – satire, trpi. Satira, ki je samo žalost z malim gospodinjskim aparatom stepena v radost, iz njega pije življenje tako dolgo, dokler ga vsega ne izpije. Kar se je v neskončno žalost tudi ustvarjalcev te oddaje zgodilo Sašu Hribarju. Kajti nekaj je treba vedeti o satirikih in njim podobnih; v svetu, za katerega si prizadevajo, zanje ni prostora. Gre za paradoks, ki ga je Sašo živel in v zadnjem letu doživel še posebej intenzivno. Ko se je boril v našem imenu za naše pravice … Ter gre za paradoks, ki ga Sašo ni preživel in se bodo o svoji krivdi, če le zmorejo kaj vesti, morali vprašati tudi krvniki normalnosti slovenske medijske krajine. Sašo je bil ali veliki lutkar ali manjši bog; kakorkoli vas pač nosi svetovni nazor. Ustvaril je oder, nad katerim je z nitmi vdihoval življenje svojim likom in ustvaril je vesolje iz nečesa, kar prej ni obstajalo. Vse o radiu Ga-ga je že bilo povedano, tudi razdelano in pojasnjeno, a je ob slovesu treba poudariti: Sašo je bil radio Ga-ga in radio Ga-ga je bil Sašo. Ustvarjalec, ki postane svoje delo in obratno. S tem principom je stal na ramenih mnogih njemu podobnih ustvarjalcev, ki so nacionalno radijsko hišo naredili za to, kar danes je; ko je zahvaljujoč svojemu ugledu ostala eno redkih družbenih občil, ki se je bič instant pravičnosti ni dotaknil. Imel je kritike …! Naj nam žalost trenutka ne zamegli trezne presoje, ki je bila temelj njegovega dela. Od tistih, ki so mu očitali Butnskalo, do tistih, ki so trdili, da oponašanje drugih pač ni nič posebnega. A kritiki so se morali, podobno kot apologeti ali morebitni posnemovalci, soočiti z enostavnim dejstvom. Sašo je bil pametnejši od vseh! Praviloma hitrejše misli, enciklopedičnega znanja in oborožen z nenaravno spretnostjo oblikovanja človeškega govora. Od kritikov je bil tudi bolj pronicljiv. Bolj neposreden in bolj pogumen. In za seboj je imel vojsko poslušalcev. Vojsko, ki jim je Radio Ga-ga pomenil puščico, v katero so vsak petek zamaknjeno spustili 12,75 evra. Ki so vsak petek čakali, da bodo odrešeni. Da se jim bo skozi zamotan teden, skozi nizkoten in profan vsakdan v petek zjutraj pokazala resnica. Smešna v svoji tragičnosti in tragična v svoji zabavnosti. Kajti Sašo je bil, kot ves satirični ceh, zaposlen v poslu iskanja resnice. Na koncu jo je našel. In še to … Veličino njegovega dela in vso težko pezo izvirnosti naj oriše naslednji preizkus … Če bi danes objavili oddajo radia Ga-ga izpred petnajstih ali dvajsetih let, nihče ne bi opazil preteklega časa. Isti ljudje, isti principi, isti dogodki kot incestuozni krog ustvarjajo našo realnost. Sašo Hribar je sivo istost časa prebarval v svet, ki ga je vredno živeti.
Sašo. Ko se poslovi satirik, je celo satira žalostna, kar je v nasprotju z njeno naravo. Zato bodimo danes, ko se poslovimo od Saša Hribarja, žalostni. V zadnjih dneh smo se naposlušali o pomembnosti satire in kako je Sašo mojstrsko osiral resnobnost trenutka in ga tako vsem nam naredil znosnejšega …A za temi splošnimi ocenami satiričnih teoretikov, da ne zapišemo teoretikov satire, se skriva nekoliko drugačna resnica … Satirik ne uživa v svetu, potrebnem satire; ni govnač, ki mu blato pomeni hrano. Satirik v svetu, potrebnem – v slovenskem primeru prepotrebnem – satire, trpi. Satira, ki je samo žalost z malim gospodinjskim aparatom stepena v radost, iz njega pije življenje tako dolgo, dokler ga vsega ne izpije. Kar se je v neskončno žalost tudi ustvarjalcev te oddaje zgodilo Sašu Hribarju. Kajti nekaj je treba vedeti o satirikih in njim podobnih; v svetu, za katerega si prizadevajo, zanje ni prostora. Gre za paradoks, ki ga je Sašo živel in v zadnjem letu doživel še posebej intenzivno. Ko se je boril v našem imenu za naše pravice … Ter gre za paradoks, ki ga Sašo ni preživel in se bodo o svoji krivdi, če le zmorejo kaj vesti, morali vprašati tudi krvniki normalnosti slovenske medijske krajine. Sašo je bil ali veliki lutkar ali manjši bog; kakorkoli vas pač nosi svetovni nazor. Ustvaril je oder, nad katerim je z nitmi vdihoval življenje svojim likom in ustvaril je vesolje iz nečesa, kar prej ni obstajalo. Vse o radiu Ga-ga je že bilo povedano, tudi razdelano in pojasnjeno, a je ob slovesu treba poudariti: Sašo je bil radio Ga-ga in radio Ga-ga je bil Sašo. Ustvarjalec, ki postane svoje delo in obratno. S tem principom je stal na ramenih mnogih njemu podobnih ustvarjalcev, ki so nacionalno radijsko hišo naredili za to, kar danes je; ko je zahvaljujoč svojemu ugledu ostala eno redkih družbenih občil, ki se je bič instant pravičnosti ni dotaknil. Imel je kritike …! Naj nam žalost trenutka ne zamegli trezne presoje, ki je bila temelj njegovega dela. Od tistih, ki so mu očitali Butnskalo, do tistih, ki so trdili, da oponašanje drugih pač ni nič posebnega. A kritiki so se morali, podobno kot apologeti ali morebitni posnemovalci, soočiti z enostavnim dejstvom. Sašo je bil pametnejši od vseh! Praviloma hitrejše misli, enciklopedičnega znanja in oborožen z nenaravno spretnostjo oblikovanja človeškega govora. Od kritikov je bil tudi bolj pronicljiv. Bolj neposreden in bolj pogumen. In za seboj je imel vojsko poslušalcev. Vojsko, ki jim je Radio Ga-ga pomenil puščico, v katero so vsak petek zamaknjeno spustili 12,75 evra. Ki so vsak petek čakali, da bodo odrešeni. Da se jim bo skozi zamotan teden, skozi nizkoten in profan vsakdan v petek zjutraj pokazala resnica. Smešna v svoji tragičnosti in tragična v svoji zabavnosti. Kajti Sašo je bil, kot ves satirični ceh, zaposlen v poslu iskanja resnice. Na koncu jo je našel. In še to … Veličino njegovega dela in vso težko pezo izvirnosti naj oriše naslednji preizkus … Če bi danes objavili oddajo radia Ga-ga izpred petnajstih ali dvajsetih let, nihče ne bi opazil preteklega časa. Isti ljudje, isti principi, isti dogodki kot incestuozni krog ustvarjajo našo realnost. Sašo Hribar je sivo istost časa prebarval v svet, ki ga je vredno živeti.
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
"V cvet" je naslov nove kratke radijske igre, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija in je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na terenu maja 2024. Zgodba Simone Hamer je bila osnova za slušno miniaturo, ki se ukvarja z odnosom do narave, sočloveka ter drugih živih bitij. Ona, ki jo je v upodobila Gaja Filač, na koncu pride do spoznanja, da so čebele ključnega pomena za biotsko raznovrstnost v mestih in seveda tudi nepogrešljive za obstoj civilizacije. Center Ljubljane in park Tivoli sta zvočna tapeta za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser Klemen Markovčič ugotavlja, da je med občinstvom vse več zanimanja za krajše radijske formate, med katere sodi tudi kratka radijska igra. V informacijsko zasičeni družbi to ni presenečenje, pravi. Kako pa nastane kratka radijska igra?
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes vrata obiskovalcem odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki bo s predstavitvami najnovejših knjig in srečanji z njihovimi avtorji potekal vse do nedelje – in z izbranimi dogodki tudi na valovih Radia Slovenija. Še pred sejmom je izvirno in dve prevodni knjigi predstavila založba Goga: izšle so knjige Janija Virka, Jesúsa Carrasca in Aleksandra Hemona.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes vrata obiskovalcem odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki bo s predstavitvami najnovejših knjig in srečanji z njihovimi avtorji potekal vse do nedelje – in z izbranimi dogodki tudi na valovih Radia Slovenija. Še pred sejmom je izvirno in dve prevodni knjigi predstavila založba Goga: izšle so knjige Janija Virka, Jesúsa Carrasca in Aleksandra Hemona.
Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Med 20. in 26. majem v počastitev svetovnega dneva čebel, ki ga prav na pobudo Slovenije pri Organizaciji združenih narodov 20. maja praznuje ves svet, na Prvem že sedmo leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Na situ letošnje, sedme sezone so se naključno, če naključja sploh obstajajo, znašle basni. V prvem večeru zgodba Bojana Varjačiča – Rajka: O pujsku, ki je imel kratek spomin. O tem, kaj je pravo prijateljstvo in pomoč, in tem, da se tistega, kar je v srcu, nikdar ne pozabi. Pripovedovalka: Gaja Filač. Avtor besedila: Bojan Varjačič – Rajko. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.
Izjemen, neponovljiv in nenadomestljiv. Radijski pionir, velikan in genij. To je le nekaj odzivov na prezgodnje slovo velikega radijca Saša Hribarja. Včeraj je njegov glas še zadnjič odmeval prek radijskih valovih v legendarni oddaji Radio Ga-ga, nato pa je pozno popoldne za vedno utihnil. Utihnil je glas, ki je bil neutruden borec za kakovost osrednjega slovenskega javnega medija in osebnost, ki je štrlela iz povprečja. Drugi poudarki oddaje: - Potres z magnitudo 7,2 v Maroku terjal več kot 1000 smrtnih žrtev; 9 slovenskih državljanov po navedbah ministrstva na varnem. - Države skupine G20 kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini sprejele sklepno deklaracijo. V izjavi ni izrecne omembe ruske agresije. - Slovenski košarkarji svetovno prvenstvo končali na sedmem mestu; odbojkarji popoldne v lov za evropski četrtfinale.
Izjemen, neponovljiv in nenadomestljiv. Radijski pionir, velikan in genij. To je le nekaj odzivov na prezgodnje slovo velikega radijca Saša Hribarja. Včeraj je njegov glas še zadnjič odmeval prek radijskih valovih v legendarni oddaji Radio Ga-ga, nato pa je pozno popoldne za vedno utihnil. Utihnil je glas, ki je bil neutruden borec za kakovost osrednjega slovenskega javnega medija in osebnost, ki je štrlela iz povprečja. Drugi poudarki oddaje: - Potres z magnitudo 7,2 v Maroku terjal več kot 1000 smrtnih žrtev; 9 slovenskih državljanov po navedbah ministrstva na varnem. - Države skupine G20 kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini sprejele sklepno deklaracijo. V izjavi ni izrecne omembe ruske agresije. - Slovenski košarkarji svetovno prvenstvo končali na sedmem mestu; odbojkarji popoldne v lov za evropski četrtfinale.
Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Če vozite gorsko kolo in ste že kdaj bili na Koroškem, je zelo malo možnosti, da še niste slišali za Aneja Štrucla. Njegov oče, legenda med gorskimi kolesarji Dušan Štrucl - Dixi, je že leta 1995 ustanovil prvi gorskokolesarski hotel v Sloveniji – Hotel Club Krnes. Že leto pozneje je organiziral prvo tekmovanje za slovenski pokal v Downhillu Divja jaga in ga nato izvedel še v naslednjih dvanajstih letih. Leta 2008 se je Dušan z družino preselil v Jamnico in tam se začne tudi zgodba našega sogovornika, njegovega sina Aneja, ki je zdaj alfa in omega ekohotela Koroš in kluba gorskih kolesarjev Bikenomad. O njegovem delu, izzivih, ki jih je moral premagati, in združitvi številnih udeležencev v uspešno zgodbo koroškega turizma se bo z njim pogovarjal Jure K. Čokl.
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
Latok I v višino meri 7145m, a se zdi, da pravzaprav višje gore do zdaj ni preplezal še nihče. Kar 40 let so se številni izjemni alpinisti z vsega sveta trudili, da bi jim uspelo preplezati severni raz, nekakšen sveti gral sodobnega alpinizma. Zdaj je končana tudi ta saga. Pod njo so se podpisali vodja odprave Choktoi 2018 Aleš Česen, Luka Stražar in Britanec Tom Livingstone. Na Prvem sta oba slovenska akterja tega podviga z voditeljem Juretom K. Čoklom v intervjuju razkrila podrobnosti še enega zgodovinskega uspeha slovenskega alpinizma.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili odlični glasbi. Zavrteli bomo akustični koncert, ki ga je pred kratkim za naš radio odigral legendarni country pevec Milan Pečovnik Pidži, ob nedavnem rojstnem dnevu pa bomo prisluhnili tudi glasbi Lady Gaga. Spomnili se bomo tudi pisatelja Prežihovega Voranca, ki nas je zapustil pred 50 leti.
Je najlepši šanson že napisan? To vprašanje si zastavljamo ob začetku novega Festivala slovenskega šansona, ki se po desetletju premora vrača na Prvi program Radia Slovenija. Izbranih 20 nastopajočih se predstavlja na dveh predizborih, na katerih strokovna žirija izbira skupno 10 finalistov, ki bodo svoje šansone studijsko posneli in jih predstavili na sklepni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023, 28. oktobra v Rogaški Slatini. V prvem predizboru se svojimi novimi šansoni predstavljajo: Tomaž Hostnik in Matija Krečič, Glas 'n' bas, Rade kvartet, Zajtrk, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dimme in Pedenjpedi, Café Noisette, Gala trio in Ana Maria Mitić.
Je najlepši šanson že napisan? To vprašanje si zastavljamo ob začetku novega Festivala slovenskega šansona, ki se po desetletju premora vrača na Prvi program Radia Slovenija. Izbranih 20 nastopajočih se predstavlja na dveh predizborih, na katerih strokovna žirija izbira skupno 10 finalistov, ki bodo svoje šansone studijsko posneli in jih predstavili na sklepni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023, 28. oktobra v Rogaški Slatini. V prvem predizboru se svojimi novimi šansoni predstavljajo: Tomaž Hostnik in Matija Krečič, Glas 'n' bas, Rade kvartet, Zajtrk, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dimme in Pedenjpedi, Café Noisette, Gala trio in Ana Maria Mitić.
V soboto so v Mozirskem gaju odprli Božično bajko. Gre za praznično razstavo, v okviru katere sicer vedno zelo lepo cvetlično destinacijo osvetlijo različne lučke. Letošnja šesta izvedba razstave jih ponuja kar 1.700.000. Njihova želja je, da bi ob 10. izvedbi bajke zagorela po ena lučka za vsakega Slovenca. Letošnjo Božično bajko je predstavila in nanjo povabila Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Helena Ajdnik.
V soboto so v Mozirskem gaju odprli Božično bajko. Gre za praznično razstavo, v okviru katere sicer vedno zelo lepo cvetlično destinacijo osvetlijo različne lučke. Letošnja šesta izvedba razstave jih ponuja kar 1.700.000. Njihova želja je, da bi ob 10. izvedbi bajke zagorela po ena lučka za vsakega Slovenca. Letošnjo Božično bajko je predstavila in nanjo povabila Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Helena Ajdnik.
V Sloveniji se je konec minulega tedna mudil islandski pisatelj Sigurjón Birgir Sigurdsson ali krajše Sjón, ki sodi med najbolj priljubljene islandske avtorje. Njegova dela so prevedena v trideset jezikov in med njimi je slovenščina: ob zadnjem obisku je med bralce pospremil prevod prvega dela svoje romaneskne trilogije Codex s podnaslovom: Tvoje oči so me videle - delo je prevedel Andrej Peric, izšlo je pri založbi Goga. V pogovoru za Radio Slovenija je Sjón povedal, da je trilogija najpomembnejše delo v njegovem pisateljskem življenju. V njej je namreč izoblikoval svoj romanopisni glas. Sjón je dejaven še v drugih umetnostih: začel je kot pesnik in še vedno piše poezijo, piše filmske scenarije in je glasbeni tekstopisec, ki z rojakinjo Björk redno sodeluje vse od njunih glasbenih začetkov v zasedbi The Sugarcubes. Ob tej priložnosti smo se z letošnjim prejemnikom nordijske nagrade Švedske akademije pogovarjali o umetnosti pripovedovanja zgodb, umetni inteligenci in svetu gibljivih podob, ki jih zadnja leta še posebej intenzivno soustvarja. Pred mikrofon je Sjóna povabil Urban Tarman. Prevode bere Renato Horvat. Foto: Žiga Živulovič jr. / BoBo
V Sloveniji se je konec minulega tedna mudil islandski pisatelj Sigurjón Birgir Sigurdsson ali krajše Sjón, ki sodi med najbolj priljubljene islandske avtorje. Njegova dela so prevedena v trideset jezikov in med njimi je slovenščina: ob zadnjem obisku je med bralce pospremil prevod prvega dela svoje romaneskne trilogije Codex s podnaslovom: Tvoje oči so me videle - delo je prevedel Andrej Peric, izšlo je pri založbi Goga. V pogovoru za Radio Slovenija je Sjón povedal, da je trilogija najpomembnejše delo v njegovem pisateljskem življenju. V njej je namreč izoblikoval svoj romanopisni glas. Sjón je dejaven še v drugih umetnostih: začel je kot pesnik in še vedno piše poezijo, piše filmske scenarije in je glasbeni tekstopisec, ki z rojakinjo Björk redno sodeluje vse od njunih glasbenih začetkov v zasedbi The Sugarcubes. Ob tej priložnosti smo se z letošnjim prejemnikom nordijske nagrade Švedske akademije pogovarjali o umetnosti pripovedovanja zgodb, umetni inteligenci in svetu gibljivih podob, ki jih zadnja leta še posebej intenzivno soustvarja. Pred mikrofon je Sjóna povabil Urban Tarman. Prevode bere Renato Horvat. Foto: Žiga Živulovič jr. / BoBo
Ko smo narazen, smo še bolj povezani. Tokrat za Koncert doma. Pri vseh vas. V prenos se bodo vklopili ZalaGašper, Ansambel Saša Avsenika, Goga Sedmak (Zmelkoow), Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur, Bort Ross in Lamai, Jernej Dirnbek in Tone Kregar (Mi2).
Ko smo narazen, smo še bolj povezani. Tokrat za Koncert doma. Pri vseh vas. V prenos se bodo vklopili ZalaGašper, Ansambel Saša Avsenika, Goga Sedmak (Zmelkoow), Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur, Bort Ross in Lamai, Jernej Dirnbek in Tone Kregar (Mi2).
In questa penultima puntata si comincia con Luca Mastropasqua di FIAB Trieste Ulisse che ci presenta l'iniziativa Pedala Trieste, a seguire con Mariavittoria Mottes parliamo di Orme - Festival dei sentieri che si tiene a Fai della Paganella. Nella seconda parte, ospite in studio Luca Petrinka, ultra ciclista triestino da poco rientrato dalla Silk Road Mountain Race (gara che si tiene in Kirghizistan, no stop di 1700 km con 30000 mt di dislivello, annoverata fra le piu dure di questa categoria).
In questa penultima puntata si comincia con Luca Mastropasqua di FIAB Trieste Ulisse che ci presenta l'iniziativa Pedala Trieste, a seguire con Mariavittoria Mottes parliamo di Orme - Festival dei sentieri che si tiene a Fai della Paganella. Nella seconda parte, ospite in studio Luca Petrinka, ultra ciclista triestino da poco rientrato dalla Silk Road Mountain Race (gara che si tiene in Kirghizistan, no stop di 1700 km con 30000 mt di dislivello, annoverata fra le piu dure di questa categoria).