Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in nekoliko tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.
Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in nekoliko tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Primož Premzl je mariborski založnik, galerist, zbiralec štajerskega domoznanskega gradiva ter zagnan raziskovalec kulturne dediščine, predvsem tistih spregledanih dogodkov in osebnosti, ki jih je zgodovina hote ali nehote prezrla.
Primož Premzl je mariborski založnik, galerist, zbiralec štajerskega domoznanskega gradiva ter zagnan raziskovalec kulturne dediščine, predvsem tistih spregledanih dogodkov in osebnosti, ki jih je zgodovina hote ali nehote prezrla.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Pred nocojšnjo slovesno podelitvijo najvišjih nagrad na področju kulture in umetnosti v Mariboru – Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin – letošnje prejemnike predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti. Dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik in zbiratelj Primož Premzl, prejemniki Glazerjeve listine pa so vizualna umetnica Nika Autor, kipar Marijan Mirt in arhitekt David Mišič. V oddaji o njihovem ustvarjanju in dosežkih, ki so zaznamovali kulturno umetniško krajino v Mariboru in širše.
Pred nocojšnjo slovesno podelitvijo najvišjih nagrad na področju kulture in umetnosti v Mariboru – Glazerjevih nagrad in Glazerjevih listin – letošnje prejemnike predstavljamo v oddaji o kulturi in umetnosti. Dobitnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik in zbiratelj Primož Premzl, prejemniki Glazerjeve listine pa so vizualna umetnica Nika Autor, kipar Marijan Mirt in arhitekt David Mišič. V oddaji o njihovem ustvarjanju in dosežkih, ki so zaznamovali kulturno umetniško krajino v Mariboru in širše.
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
Primož Premzl se je vpisal v slovensko kulturno zgodovino kot založnih lepih, dobrih, dragocenih in zanimivih knjig s področja umetnostne zgodovine in zgodovine. Najprej je zbiral značke in znamke, pozneje stare razglednice in vedute, svojo ljubezen do lepega pa je izrazil tudi kot založnik. Umetniški atelje Primož Premzl je tako v minulih 25-letih izdal vrsto lepih knjig, med drugim Mariborske vedute, zgodovinski monografiji o admiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in znanstveniku Hermannu Potočniku Noordung, kar nekaj albumov z vedutami in ne nazadnje leta 1998 faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376. Ob 25-letnici delovanja Umetniškega kabineta Primoža Premzla sta se samosvojemu založniku z razstavama poklonili Univerzitetna knjižnica v Mariboru in Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, v oddaji Razgledi in razmisleki pa boste slišali pogovor Marka Golje z založnikom. Ta bo med drugim pojasnil, kaj ima skupnega z najstarejšo tipsko šolo v Avstro-Ogrski in z osnovno šolo Ludvika Pliberška v Mariboru. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Branimir Ritonja
Barbara Korun: Idioritmija Klemen Pisk: Mamutova oporoka Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla Recenzije so napisali Petra Koršič, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Barbara Korun: Idioritmija Klemen Pisk: Mamutova oporoka Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla Recenzije so napisali Petra Koršič, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.
Piše Iztok Ilich, bere Aleksander Golja. Roman Iskanje sledi Pavla, pozneje Paula Blache, avstrijskega pisatelja čeških korenin, je za slovenske bralce dvakratno presenečenje. Najprej zato, ker je bil avtor leta 1925 rojen v Mariboru, kar je bilo znano le redkim raziskovalcem preteklosti mesta ob Dravi. In nato zato, ker se je – potem ko so ga Nemci v Mariboru mobilizirali in poslali na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet – petdeset let pozneje, leta 1994, vrnil v rodno mesto. Pripeljal se je z Dunaja, kjer se je po vojni uveljavil v žurnalističnem in gledališkem svetu. Ulice, trge, drevorede in parke v kraju skromnega otroštva očeta Franza Ferdinanda Blahe je prehodil po dolgem in počez ter nazadnje ostal veliko dlje kot predvidene tri tedne. Odgovora na vprašanje, zakaj je nenačrtovano prebil toliko časa v nekaj let prej osamosvojeni Sloveniji, medtem ko je na jugu še divjala krvava državljanska vojna, Blaha ne ponudi v svojem imenu. Razkriva ga v romanu, v katerem si nadene z avtobiografskimi potezami zaznamovano vlogo prvoosebnega pričevalca, časnikarja Felixa Dohnala, ki z mamo in sestro živi v Seattlu v Združenih državah, kamor se je med vojno pred Nemci rešil njegov oče Edvard Blaha, v romanu Viktor Dohnal. Nanj se bržkone ne bi ohranil noben spomin, če zdaj že literarni Felix, človek brez posebnosti, lepega dne med preurejanjem domačega podstrešja ne bi odkril škatle z očetovimi dnevniškimi in drugimi zapiski ter zasnovo romana o življenju v Mariboru med svetovnima vojnama. Felix to najdbo doživi kot nalogo, ki mu jo je namenil pokojni oče, čeprav se ga niti ne spominja, saj je imel ob njegovi smrti komaj štiri leta. Orumeneli, zaprašeni zapiski ga tako prevzamejo, da sklene dokončati očetovo delo. Po naključju oživi tudi stik z njegovim nekdanjim mariborskim sošolcem Dušanom Bobičem, večkrat omenjenim v zapiskih. Ta razgledani mož postane Felixov prvi vodnik po Mariboru. Očetovo mesto mu po svoje, kot bi šlo za igro usode, približa tudi roman Severni sij Draga Jančarja, ki ga prebira med vožnjo z vlakom proti Mariboru. Pisatelj poskrbi, da se njegovo in Jančarjevo besedilo v nadaljevanju še večkrat srečata. Felix Dohnal ob iskanju družinskih korenin odkrije in doživi veliko več kot je pričakoval. Spozna vrsto ljudi, ki nadležno drezajo v njegovo zasebnost, pa tudi sorodnike, za katere niti ni vedel, da jih ima. Najpomembneje, kar ga doleti, pa je ljubezen s knjižničarko Nado, Bobičevo posvojenko – in svojo daljno sorodnico. Njuna zveza mu popolnoma spremeni življenje. Nekaj časa prebijeta v Mariboru in na Dunaju, nato pa Nado spremlja v Dalmacijo in Hercegovino, kjer hoče izvedeti, ali je njen mož, srbski častnik JLA, za katerim se je na bojišču izgubila sled, morda še živ. Felix, ki ga življenje po hotelih spravi ob denar, začne ameriškim časnikom pošiljati poročila o razmerah v Splitu in Mostarju, kjer orožje še ni potihnilo. Obenem se začne krhati in se nazadnje tudi razdre njegova romanca z Nado. Ona se pridruži humanitarcem, sam pa se vrne na Dunaj, se vda pijači ter ves zmeden in izgubljen postane ravnodušen do vsega, kar ga obdaja. Niti z očetovimi zapiski se ne ukvarja več … Roman Iskanje sledi ni posebno obsežno delo, a kljub temu se z njim ne da opraviti na hitro. Tudi pobudnik izdaje in založnik Primož Premzl je – ko je prebral nemški izvirnik iz leta 1996, ki je bil odkritje tudi zanj, izvrstnega poznavalca Maribora – ob stoti obletnici rojstva Paula Blahe menil, da je kronološko sledenje dogajanju ter vstopanju in izstopanju ključnih likov, predvsem pripadnikov rodbin Dohnal in Fiedler, lahko za bralca tudi težavna naloga. Da bi mu jo olajšal, je v izdajo poleg svoje izčrpne predstavitve pisateljeve življenjske poti uvrstil nekaj fotografij ter dve prilogi in dve spremni besedi. Prvo z imeni in povezavami glavnih likov romana, drugo pa oblikovano kot geslovnik osebnih imen nastopajočih oseb – z opozorilom, da so literarni liki samostojne stvaritve, ki se le naslanjajo na navedene resnične osebe. Ohranil pa je prava imena prvih organizatorjev odpora proti Nemcem, ki so bili ustreljeni kot talci, in drugih zgodovinskih osebnosti, na katere še danes spominjajo poimenovanja mariborskih ulic in ustanov. Tako vsestransko komentirano besedilo je v današnji založniški praksi izjemen pojav. Pesnica Lučka Zorko v svoji študiji opozarja na pisateljeva ključna izhodišča. Predvsem na njegovo otroštvo brez očeta, kar v romanu že odraslega sina, ko po naključju dobi v roke njegove rokopise, spodbudi, da se odpravi iskat družinske sledi v Maribor. Prevajalka Urška P. Černe nazadnje razkrije še lastno delovno doživljanje romana, goste pajčevine sorodstvenih povezav in zapletov, presenečenj in osupljivih odkritij, ko ga je, kot se je izrazila, »z blago roko« presajala v slovenščino tudi kot pisateljeva someščanka, skoraj soseda.
Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.
Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.
Minuli petek je na podelitvi letošnjih Glazerjevih nagrad, najvišjega priznanja občine Maribor (MOM) za dosežke v kulturi, slavnostni govornik Primož Premzl namesto pripravljenega govora prebral pesem.
Minuli petek je na podelitvi letošnjih Glazerjevih nagrad, najvišjega priznanja občine Maribor (MOM) za dosežke v kulturi, slavnostni govornik Primož Premzl namesto pripravljenega govora prebral pesem.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Naš gost je bil založnik in galerist Primož Premzl, ki je izdal knjigo o svoji bogati domoznanski zbirki, povezani z Mariborom in okolico. Predstavili pa smo tudi bogato koncertno dogajanje v Mariboru.
Naš gost je bil založnik in galerist Primož Premzl, ki je izdal knjigo o svoji bogati domoznanski zbirki, povezani z Mariborom in okolico. Predstavili pa smo tudi bogato koncertno dogajanje v Mariboru.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
Z nastopom britanske pisateljice Bernardine Evaristo se je v Ljubljani končal letošnji Festival Fabula – literature sveta. V Mariboru so podelili najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti, poimenovana po pesniku Janku Glazerju – nagrado za življenjsko delo je prejel založnik in zbiralec Primož Premzl, podelili pa so tudi Glazerjeve listine. V Kranju so podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije – za življenjsko delo so nagradili igralko Milado Kalezić in režiserja Dušana Mlakarja. Na ZRC SAZU so priredili kolokvij o filozofiji Renéja Descartesa. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa skupinsko razstavo Podobe narave.
Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij
Maribor je nedavno dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki pa se občasno sooča tudi s pisanjem literature. Foto: kolaž fotografij: Josip Hutter v času, ko je živel v Mariboru; notranjost Huttrove tovarne, fotografija po letu 1937, vir: Jerneja Ferlež, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2008; izrez fotografij
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Pred nedeljskim iztekom letošnjega povečini virtualnega Slovenskega knjižnega sejma smo pripravili izvleček o izstopajočih dogodkih sejma, ki ga je skupaj z motom Narazen, a vendar skupaj, pripravilo 97 založb in organizatorji. Naš gost je letošnji Schwentnerjev nagrajenec za založniške dosežke Primož Premzl. Dotaknili smo se tudi založništva v Evropi v letošnjem koronskem času. Na primerih štirih galerij po državi smo pripravili izbor različnih, na to obdobje prilagojenih načinih njihovega delovanja. O tem, kako je to obdobje prineslo preobrat v delovanju muzejev po svetu, in kaj bo od njega ostalo v prihodnje, pa je za oddajo spregovoril ameriški Pulitzerjev nominiranec in pisatelj dr. Noah Charney. Primož Premzl s kipcem Mirsada Begića in delom knjižnega opusa iz Umetniškega kabineta (foto: Boštjan Lah, Radio Maribor, RTV SLO)
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
Strast do zgodovine, raziskovanja in knjig ter visoki kriteriji me vodijo vsa leta. Tako o svojem delovanju pravi mariborski galerist in založnik Primož Premzl, letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemen in samosvoj založniški opus. Nagrado je prejel ob včerajšnjem odprtju slovenskega knjižnega sejma, podeljuje pa jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije. V današnji oddaji pa tudi o knjigi Muriel Barbery Ena sama vrtnica. Foto: Radio Maribor, Boštjan Lah
V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo Mariborčana Primoža Premzla, dobitnika letošnje Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo v založništvu. Predstavljamo pa tudi spletno razstavo Onkraj svetlobe, ki razgrinja ustvarjalnost slepih in slabovidnih, in prizadevanja predavateljev na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ki skušajo kljub težavam šolanja na daljavo pri dijakih spodbujati ustvarjalnost.
V oddaji o kulturi in umetnosti gostimo Mariborčana Primoža Premzla, dobitnika letošnje Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo v založništvu. Predstavljamo pa tudi spletno razstavo Onkraj svetlobe, ki razgrinja ustvarjalnost slepih in slabovidnih, in prizadevanja predavateljev na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, ki skušajo kljub težavam šolanja na daljavo pri dijakih spodbujati ustvarjalnost.
Tokratna Radijska tribuna je tematsko znova povezana z Evropsko unijo. Izvedeli smo, da je v okviru projektov prekomejnega sodelovanja mogoče izdati tudi knjigo. To se je zgodilo pred dnevi, ko je bila v sklopu projekta »In Cultura Veritas« izdana druga dopolnjena izdaja monografije ampelografskih upodobitev slikarjev bratov Kreutzer. S pomočjo projekta Interreg Slovenija – Hrvaška sta Kmetijsko – gozdarski zavod Maribor in Umetniški kabinet Primož Premzl predstavila delo, ki na sodoben način prikaže več kot poldrugo stoletje staro zanimivost, ohranjeno v Mariboru.
Tokratna Radijska tribuna je tematsko znova povezana z Evropsko unijo. Izvedeli smo, da je v okviru projektov prekomejnega sodelovanja mogoče izdati tudi knjigo. To se je zgodilo pred dnevi, ko je bila v sklopu projekta »In Cultura Veritas« izdana druga dopolnjena izdaja monografije ampelografskih upodobitev slikarjev bratov Kreutzer. S pomočjo projekta Interreg Slovenija – Hrvaška sta Kmetijsko – gozdarski zavod Maribor in Umetniški kabinet Primož Premzl predstavila delo, ki na sodoben način prikaže več kot poldrugo stoletje staro zanimivost, ohranjeno v Mariboru.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili bomo utrip dveh mednarodnih festivalov v Mariboru: sodobne računalniške umetnosti ter mladinskega in otroškega filmskega festivala, pa monografijo o Mariboru v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja avtorja Primoža Premzla in dogajanje na odrih resne glasbe. Pripravila Brigita Mohorič in Goran Glavičič.
Predstavili bomo utrip dveh mednarodnih festivalov v Mariboru: sodobne računalniške umetnosti ter mladinskega in otroškega filmskega festivala, pa monografijo o Mariboru v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja avtorja Primoža Premzla in dogajanje na odrih resne glasbe. Pripravila Brigita Mohorič in Goran Glavičič.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Oddajo Valovanje besed smo namenili predstavitvi monografije WILHELM von TEGGETTHOFF in BITKA PRI VISU 20. julija 1866, ki je z avtorskim podpisom zgodovinarja dr. Igorja Grdine in bogatim slikovnim gradivom izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla. Vabljeni tudi k poslušanju poezije angleškega pesnika Georga Noela Gordona Byrona. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Oddajo Valovanje besed smo namenili predstavitvi monografije WILHELM von TEGGETTHOFF in BITKA PRI VISU 20. julija 1866, ki je z avtorskim podpisom zgodovinarja dr. Igorja Grdine in bogatim slikovnim gradivom izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla. Vabljeni tudi k poslušanju poezije angleškega pesnika Georga Noela Gordona Byrona. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji Kultura zdravi, umetnost lajša poročamo o predstavitvi biografije Wilhelm von Tegetthoff dr. Igorja Grdine, ki je izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla, o razstavi ZEMLJA JE PLOŠČATA, ki jo 3. junija ob 20.00 odpirajo v Umetnostni galeriji Maribor, o zadnjem koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor v sezoni, letnem koncertu APZ Maribor, koncertu šole Musica v Račah in o uspehu vokalne skupine A capella iz Rač na tekmovanju na Hrvaškem.
V oddaji Kultura zdravi, umetnost lajša poročamo o predstavitvi biografije Wilhelm von Tegetthoff dr. Igorja Grdine, ki je izšla v Umetniškem kabinetu Primoža Premzla, o razstavi ZEMLJA JE PLOŠČATA, ki jo 3. junija ob 20.00 odpirajo v Umetnostni galeriji Maribor, o zadnjem koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor v sezoni, letnem koncertu APZ Maribor, koncertu šole Musica v Račah in o uspehu vokalne skupine A capella iz Rač na tekmovanju na Hrvaškem.
Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.
Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.