Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.

Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.

Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Napisal ga je kapucin p. Romuald. Letos praznujemo 350. obletnico njegovega rojstva. Pred desetimi leti je bil Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. O Škofjeloškem pasijonu, novi uprizoritvi, njegovem sporočilu in aktualnosti za današnji čas pa v tokratni oddaji Sveto in svet.

Družinski film o vezi med deklico in konjem Enajstletna Anni se po selitvi iz mesta na podeželje težko prilagaja novemu okolju. Njeni starši so prezaposleni, skrbeti mora za mlajšega bratca, v šoli pa se spopada s svojimi vrstniki. Oporo najde v prijateljstvu z Lorenzem in v svetu konj, ki ji ga ta predstavi. Anni še posebej močno vez splete z lepim, neukročenim konjem Ponisrčkom. Ko njuno prijateljstvo ogrozijo konjski tatovi, se dekle poda v napeto dogodivščino, v kateri najde nove prijatelje, pa tudi občutek pripadnosti. Izvirni naslov: PONYHERZ / Nemško-belgijski film, 2023 / Režija: Markus Dietrich / Igrajo: Nilam Farooq, Dieter Hallervorden, Sophie Lutz, Christoph Letkowski, Anna Schudt

Svete stopnice so oblika postne pobožnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala v dobi baroka v 18. stoletju, in spodbudila nastanek spomenikov arhitekturne, likovne in literarne umetnosti. Številne kopije, ki so jih postavili v naših krajih, predstavljajo stopnišče v Pilatovi hiši, ki ga je po izročilu prehodil Kristus. To stopnišče je danes v Rimu, v oddaji pa bomo predstavili domače svete stopnice na Joštu nad Kranjem, na Žalostni gori nad Mokronogom in pri sv. Pankraciju na Gradu nad Slovenj Gradcem.

Velikonočno praznovanje zaznamujejo raznoliki obredi, med katerimi je značilno obiskovanje božjega groba, kar je v verzih opisal tudi pesnik France Prešeren. Na veliko soboto se verniki z molitvijo in petjem zbirajo ob kulisi, ki ponazarja grob, v katerega so po svetopisemskem poročilu položili Kristusa. Božji grobovi so po slovenskih cerkvah navadno postavljeni le za velikonočne praznike, v nekaterih primerih pa so v posebnih kapelah in so del stalne likovne opreme cerkve. V oddaji bodo domačini predstavili naslikani kulisni božji grob v katedrali v Gornjem gradu, stekleni božji grob v župnijski cerkvi na Vačah in Plečnikov božji grob pri kamniških frančiškanih. Ti božji grobovi so umetnostni in obrtni dosežek ter zbujajo občudovanje mnogih obiskovalcev.

Celovečerna dokumentarna oddaja se posveča pomenu Sonca za človeka, znanost in naravo. Sonce je čudež, ki omogoča življenje, a hkrati tudi največja nevarnost zanj. Britanski raziskovalec Andy Keen, ki mu pravijo tudi Indiana Jones severnega sija, se odpravi v ledeno pokrajino Finnmarksvidda, kjer domačini Samijci Soncu izkazujejo globoko spoštovanje – poznajo več kot šeststo besed za sneg, a le eno za sonce. Spoznavamo, kako nevidna vez med Soncem in Zemljo oblikuje naravo, živali in človeka. Ker tudi na Zemlji postaja vse bolj vroče, življenje na njej morda kmalu ne bo več mogoče. Znanstveniki Nase ter raziskovalci z observatorijev na Kanarskih otokih in v Dolini smrti, kjer temperatura poleti preseže 50 °C, opozarjajo, da moramo razumeti Sonce, če hočemo človeštvu zagotoviti prihodnost. THE SUN / DIE SONNE / Nemčija / 2024 / Režija: Fabian Korbinian Wolf

Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson

Zgodovinski biografski film. Assisi, Italija, leto 1211. Chiara je osemnajstletnica premožnih staršev in neke noči pobegne od doma, da bi se pridružila Frančišku, ikoni tedanjega duhovnega, krščanskega sveta. Od tistega dne naprej se je Chiari življenje povsem spremenilo. Potem ko je prepričljivo prekinila z družino in prejšnjim posvetnim življenjem, se posveti pravemu krščanstvu, življenju v skromnosti in ponižnosti. V želji, da bi pomagala ženskam, skupaj s Frančiškom ustanovita red Klarise, katoliški kontemplativni verski red, v katerem so samo ženske. Tedanji papež Inocenc III je red potrdil. Klarise živijo v strogi klavzuri, nosijo rjavo obleko. CHIARA / ITA, BELG / 2022 Režija: Susanna Nicchiarelli / Scenarij: Susanna Nicchiarelli / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto …

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V času velikonočnega praznovanja se lahko prepustite najlepšim melodijam, posvečenim minljivosti življenja, ki jih je v svoji umetnini zložil francoski skladatelj Gabriel Fauré. Rekviem je najverjetneje poklon spominu na njegovega umrlega očeta. Tradicionalno molitveno žalostinko pa je uglasbil kot eterično, nežno uspavanko, v kateri ni čutiti strahu in bolečine, ampak radost ob odrešitvi in prehodu v onostranstvo. Sledi ji kratka hvalnica jutranjemu svitu na besedilo Jeana Racina, ki jo je skladatelj napisal pri rosnih dvanajstih letih. V čudoviti dvorani Slovenske filharmonije ju izvajajo pevski solisti, zbor in orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija in dirigenta Slavena Kulenovića. Režiser je Primož Zevnik.

Film Skupaj nas na začetku uvede v utečeno življenje funkcionalne, vendar neklasične družine: najstnica Mia srečno živi s svojim očetom Matejem in njegovim partnerjem Luko. To harmonično skupnost z vsakdanjimi radostmi in tegobami prekine nenadna Matejeva smrt in zaradi neurejenih odnosov v širši družini postane negotovo, ali bosta Luka in Mija v prihodnje še lahko živela skupaj. Film Marka Šantića na svež in občuten način prikazuje družinske odnose znotraj nekonvencionalne družine, skozi zgodbo razgrinja posledice, ki jih prinašajo zamolčevanje, predsodki in izogibanje problemom. Govori nam predvsem o tem, da človek ni ustvarjen za samoto in da svoje sobivanje lahko polno živi v različnih skupnostih. Režija: Marko Šantić / Scenarij: Irena Svetek / Igrajo: Nadja Debeljak, Primož Bezjak, Jernej Šugman, Silava Čušin, Ivo Ban, Olga Kacjan, Gal Golob

Predstavitev tretjega albuma Helo je bil povod za izjemen glasbeni praznik skupine MRFY. Deset novih skladb so ustvarili v obdobju zadnjih let tudi v Londonu in Mostarju. MRFY, ki še vedno veljajo za nosilce slovenske mlade glasbene scene, pa so ob tej priložnosti v razprodanem ljubljanskem Media Centru praznovali tudi deseto obletnico nadvse uspešnega delovanja. Režija: Urška Žnidaršič