Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.

Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.

Na odmaknjeni parceli pri Mirni na Dolenjskem stoji sodobna novogradnja, ki spoštljivo nadaljuje tradicijo prostora, kjer je nekoč stala stara kmečka hiša. Njena moč je prav v tem, da se z okolico ne primerja, temveč se z njo smiselno in spoštljivo povezuje. Na Bloški planoti narava ponuja neverjeten mir, vsi letni časi pa prinašajo priložnost, da se naužijemo svežega zraka, za katerega skrbijo strnjeni gozdovi. Tu smo našli šopek hišic, pri katerih je skoraj vsak kotiček prežet z lesom – od brun do skulptur, od igral do detajlov, ki presenečajo z domiselnostjo. Les tukaj ni le gradbeni material, temveč vez z naravo in kulturno dediščino kraja. Na Bledu stojita dve vili, ki spadata med protokolarne posesti Republike Slovenije: Vila Bled in Vila Zlatorog. Slednja je manj znana, saj ni odprta za javnost, zato gledalcem Ambientov ponujamo lepo priložnost, da spoznajo njene čare.

V 311. oddaji Avtomobilnost brišemo meje med računalniškimi igrami in resničnim svetom avtomobilizma. Raziskujemo, ali bomo v prihodnosti vozila namesto s klasičnim volanom usmerjali s pomočjo igralnih kontrolerjev, pametnih telefonov, gest ali celo s premikanjem oči. Teorijo prenašamo v prakso s testom japonskega lexusa RZ, kjer je klasični volanski drog zamenjala zgolj žica. Preverjamo, kako se v praksi obnese napredni sistem steer-by-wire, ki nima več fiksne mehanske povezave med krmilom in kolesi. Na cestah portugalskega Algarveja smo preizkusili novo toyoto C-HR+, ki stavi na vozniške občutke. V rubriki Brez ovinkov pa preizkušamo tehnologijo v hyundaiju tucsonu, ki nam pomaga kljubovati močnemu bočnemu vetru. Odpravljamo se tudi v nakupovalno središče, kjer preverjamo kitajski pristop k nakupu avtomobila znamke BYD. Hkrati ugotavljamo, da se nekoč izjemno priljubljeni razred družinskih enoprostorcev, ki so ga evropske znamke skoraj povsem opustile, zdaj v Evropo vrača ravno preko Kitajske. Oddajo zaključujemo z zgovornim lokalnim in korporativnim intervjujem. Razpravljamo o pomenu izobraževanja novih tehničnih kadrov, ohranjanju osebnega stika v prodaji ter o prihodnosti, kjer bi nas v salonih lahko namesto ljudi pričakali humanoidni roboti.

V novi epizodi oddaje Čez planke se Mojca Mavec poda v Južno Indijo, regijo, kjer se je leta 1498 z izkrcanjem Vasca da Game prvič vzpostavila neposredna morska povezava med Evropo in Indijo. Oddaja razkriva Južno Indijo kot deželo začimb, ki so stoletja oblikovale svetovno trgovino, in kot zibelko ajurvede, ene najstarejših medicinskih tradicij na svetu. Skozi templje, zaledne vode Kerale in vsakdanje življenje ljudi spoznamo Indijo, kjer so se ohranile najstarejše oblike hindujske tradicije, hkrati pa se različni kulturni vplivi združujejo v presenetljivo skladno in samosvojo celoto.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. Tokrat bo svoje znanje v kvizu Joker preizkusil 38-letni Marko Blaževič iz Kapel v Posavju. Po poklicu je analitik podatkov, sicer pa velik ljubitelj kulture in glasbe, ki poje v zborih, sodeluje pri kulturnih projektih in ohranjanju ljudskega petja. Doma večino prostega časa posveča družini in prenovi doma, ki ga obnavlja z lastnimi rokami. Kot super joker se mu bo pridružil prijatelj Krištof Strnad, oba sta zaljubljena v glasbo in zborovsko petje. V studio pa kot posebni gost prihaja eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov Žan Serčič, ki bo Marku zastavil vprašanje za dodatnega jokerja. Režija: Marjan Kučej, posneto po licenci: Global Agency

Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.

Dokumentarni film »Zven stoletij« predstavlja bogato dediščino zvonov na Slovenskem. Zvonjenje namreč pomeni zvočno identiteto naše kulturne krajine, zvonovi pa so pomembno povezani z etnološkim izročilom, umetnostno ustvarjalnostjo in mojstrsko livarsko obrtjo. Zvonovi niso samo cerkvena glasbila, ampak so družbeni povezovalci in usmerjevalci človeških življenj. Zvonjenje se je oglasilo tudi ob osvoboditvi Ljubljane leta 1945 in ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Poudariti je treba, da je bila simbolna in praktična vloga zvonov v starih časih nepogrešljiva, danes pa je pomen zvonov manjši in zvonjenje za nekatere moteče. V filmu so predstavljene raznovrstne teme v povezavi z zvonovi, med drugim ulivanje v edini slovenski livarni zvonov v Žalcu in dvig novega zvona v Šturjah, zvonjenje na Šmarni gori in pritrkavanje v Šentvidu pri Stični, snemanje zvonjenja v Crngrobu za objavo na družbenih omrežjih in raziskovanje pritrkavanja na ZRC SAZU, praznovanje velike noči v Polhovem Gradcu, zvončarska obrt v Gorjah, zborovska glasba v povezavi z zvonjenjem in koncert za zvonove, ki je leta 1997 odprl Evropski mesec kulture v Ljubljani. Pri nastajanju filma so sodelovale številne ustanove in posamezniki, ki niso zgolj strokovnjaki, ampak tudi veliki navdušenci nad zvonovi.

Posnetek prve izvedbe kantate Hvalnica stvarstva skladatelja Damijana Močnika. Ustvaril jo je na besedilo Frančiška Asiškega v slovenskem in latinskem prevodu, za koncert v počastitev 20-letnice Škofijske klasične gimnazije. V mogočni izvedbi je sodelovala številčna zasedba mladih iz vrst osnovnošolcev OŠ Alojzija Šuštarja, gimnazijcev in nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. V solistični vlogi sta nastopila sopranistka Kristina Bitenc in baritonist Domen Križaj, izvedbo je dirigentsko vodil skladatelj sam.

Sue Perkins nadaljuje pot po Japonski in raziskuje državo, razpeto med tradicionalne vrednote in izzive prihodnosti. V Kjotu obišče hišo skrivnostnih gejš in se kot gejša tudi sama udeleži srečanja z moško družbo. Na polotoku Ise-Shima spozna družbo potapljačic za školjkami, v Hirošimi pa preživelega po napadu z atomsko bombo ob koncu druge svetovne vojne. V Tokiu se spet posveti predvsem temu, kako se Japonci spopadajo s težavami sodobne družbe. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson

Intimna zgodba pozitivne protagonistke, prostovoljke v hospicu, ki sprejema umrljivost in nas ob praznovanju življenja popelje na pot raziskovanja odhajanja. Kako porabiti čas, ki nam je na voljo? Manca Košir, upokojena novinarka in profesorica, prostovoljka pri Slovenskem društvu Hospic, ki so ji leta 2019 postavili diagnozo raka, v dokumentarnem filmu Nine Blažin odkrito spregovori o življenju, smrti in umiranju. Že leta poprej je imela pripravljen govor za svoj pogreb in parcelo na pokopališču. V filmu pravi, da je smrt njena največja učiteljica, njeno prijateljstvo z njo pa naj bi se začelo pri devetnajstih letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. Režiserka Mančino zgodbo preplete z lastnim doživljanjem očetove smrti. V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Vlada Signe Kragh praznuje prvih sto dni na oblasti. Zaradi spornih odločitev Birgitte Nyborg člani zapuščajo stranko. V parlamentarni skupini stranke narašča odpor do voditeljice. Patruljo na saneh s pasjo vprego Sirius pošljejo na mesto strmoglavljenega brezpilotnega letalnika. Tam odkrijejo vojake tujih sil. Asger in Emmy spremljata vojaško akcijo s sedeža arktičnega poveljstva. Spet se zbližata. BORGEN – RIGET, MAGTEN OG ÆREN / Borgen – Power and Glory / Danska / 2022 Scenarij: Adam Price Režija: Per Fly, Mogens Hagedorn Dagur Kari V glavnih vlogah: Sidse Babett Knudsen, Birgitte Hjort SØrensen, Mikkel Boe FØlsgaard, Lars Mikkelsen

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Julija 2022 sta se »kralj valčka« André Rieu in njegov orkester Johann Strauss Orchestra po treh letih vrnila na trg Vrijthof v Maastrichtu ter znova očarala številno občinstvo. André Rieu predstavlja svoj povsem nov koncert z naslovom Veseli dnevi so spet tu (Happy Days Are Here Again) na čudovitem trgu Vrijthof v dirigentovem domačem mestu Maastricht. Pridružujejo se mu njegov razigrani orkester in zbor, Platin Tenors, sopranistki Anna Reker in Micaela Oeste, lovski rogisti ter Veliki evropski moški zbor, ki združuje 70 pevcev iz opernih hiš v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem z znamenitim maastrichtskim moškim zborom De Mastreechter Staar. Skupno je na koncertu nastopilo kar 220 umetnikov. André Rieu: Happy Days are Here Again / Režija: Michel Fizzano, Lida Huver / An André Rieu Studios Production, 2022