Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Kiparja in restavratorja Viktor Gojkovič in Irena Čuk živita v občini Hajdina pri Ptuju. Njun kiparski in restavratorski opus sta izjemno obsežna in pomembna. Restavrirala sta tako freske kot kiparsko spomeniško dediščino. Viktor Gojkovič je ob avtorstvu številnih javnih spomenikov tudi eden izmed naših najboljših portretistov, njegovo restavratorsko delo pa obsega najpomembnejše umetnostne spomenike na Štajerskem, tudi samostana in cerkve na Ptuju ter slovito baziliko na Ptujski gori. V vseh cerkvah, še posebej na Ptujski gori, so postavljena tudi njegova kiparska dela. Posebnost Viktorjevega kiparstva je odlivanje posmrtnih mask, iz katerih pogosto nastajajo presunljive portretne skulpture. Irena Čuk je kot izjemna kiparka sicer razstavljala manjkrat, njen obsežen restavratorski opus pa obsega predvsem odkrivanje in obnovo cerkvenih fresk. V prvem in drugem delu bomo ob njuni pripovedi spoznavali predvsem njuno življenje in njune zanimive prednike. Tretji del je bil v celoti posnet v božjepotni cerkvi na Ptujski gori. V naslednjih delih oddaje bomo ob številnih drugih umetnostnih spomenikih predstavili predvsem njuna restavratorska dela v ptujski minoritski cerkvi in cerkvi dominikanskega samostana ter v ptujski proštijski cerkvi, v cerkvah v Ormožu in Cerkvenjaku ter drugod, tudi mariborsko kužno znamenje ... Peti del je posvečen njunemu kiparskemu ustvarjanju in spominskim pripovedim njunih prijateljev. Po umetnostnih spomenikih nas bo popeljal umetnostni zgodovinar dr. Branko Vnuk iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, zgodbe o obnovah cerkva in samostanov pa bodo pripovedovali tudi ptujski patri minoriti. Poseben čar oddajam dajejo arhivski posnetki njunih restavratorskih del, ki so nastali v zadnjih treh desetletjih, objavljenih pa je tudi veliko dokumentarnih fotografij iz njunega arhiva in številnih drugih virov. Oddaja Spomini: Viktor Gojkovič in Irena Čuk je petdelna. Vabljeni na privlačno umetnostnozgodovinsko in zgodovinsko popotovanje skozi čas.

Dokumentarni film o 70-letni zgodovini Zveze prijateljev mladine Slovenije prek spominov številnih prostovoljcev ponuja pester prerez sedmih desetletij ključnih dosežkov te krovne humanitarne organizacije in njenih številnih društev za lepše, spodbudnejše otroštvo. Zgodba ZPMS sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so se z namenom zagotavljanja kakovostnega razvoja otrok začela ustanavljati društva prijateljev mladine. Takrat se je pokazala tudi potreba po krovni organizaciji, ki bi združevala vse ključne udeležence – društva, starše, vzgojitelje, učitelje, strokovnjake s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva – ter politične in druge ustanove opozarjala na potrebe odraščajočih ter podajala ključne usmeritve za razvoj tega področja. Tako je bila 1. marca 1953 ustanovljena Zveza Prijateljev Mladine Slovenije. Čeprav je ZPMS najbolj znan po humanitarnem delu, so njegove dejavnosti vedno segale čez te okvire; cilj je bil napredek v vsem, kar je povezano z vzgojo, zdravjem in izobraževanjem otrok. ZPMS je bil gonilna sila za uvedbo ugodnosti, ki se danes zdijo samoumevne: vrtci, počitniške kolonije, porodniški dopust, pediatrična oskrba dojenčkov in otrok, šolska prehrana, igrišča, knjižnice, šole v naravi, vzgojne posvetovalnice, štipendijski skladi, podaljšano bivanje in še več. Pod okriljem ZPMS so med drugim nastali projekti Obiski dedka Mraza (od leta 1949), Teden otroka® (1954), Mladi raziskovalci zgodovine (1969), Bralna značka (1970), Otroški parlamenti® (1990), TOM telefon® (1990), Pomežik soncu® (1999) in Evropa v šoli (2005). V okviru socialno-humanitarnega programa Eno srce® so lani prek sedmih skladov pomagali 5169 družinam. Bogat nabor arhivskih posnetkov v filmu nas popelje v čas začetkov zveze po drugi svetovni vojni, v obdobje razvoja in delovanja sistema za skupnost do prehoda v novo družbeno ureditev, potrošništvo in individualizem, ki odpirajo nove izzive in narekujejo drugačen način dela zvez in društev prijateljev mladine. Kljub prilagoditvam na družbene in politične spremembe pa je ZPMS ohranil cilje, vrednote in načela, ki so bili postavljeni pred 70 leti in v drugem sistemu. Scenarij, režija: Maja Pavlin Film je nastal v izvedbi ART7 ter koprodukciji ZPMS in RTV Slovenija.

Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.

Sue s svete gore Šivling, kjer izvira Ganges, odpotuje v prelepo mesto Rišikeš. Na poti sreča nekaj hindujskih svetih mož, bogate tajkune in druge domačine. Z njimi se pogovarja o prihodnosti te mogočne reke. GANGES WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2017 / Režija: Vicky Hinners

Glasbeno-dokumentarni film o skupini petih gimnazijcev iz Kopra, ki so v poznih 60. letih kot Kameleoni obnoreli Jugoslavijo. Kljub peščici lastnih avtorskih skladb, so polnili dvorane in nogometne stadione z več 10.000 obiskovalci. V Ljubljani so otvorili Gospodarsko razstavišče in Halo Tivoli. Postavili so temelje jugoslovanski glasbeni industriji. Imeli so celostno podobo, čevljarje, krojače, klube oboževalk, na koncertih pa jih je spremljala menedžerka in koncertna ekipa. Leta 1968 so nastopili v največji evropski diskoteki Piper Club v Milanu, kjer so igrali ob Jimiju Hendrixu in Joan Baez. Njihovi posnetki so takrat prišli celo do Beatlesov. Konec leta 1969 so dopolnili 18 let, z Boštjanom Hladnikom so posneli kultni film Sončni krik, nato pa so jih vpoklicali k vojakom in skupina je razpadla. Kameleoni so priprli jugoslovansko železno zaveso in se celotni generaciji pomagali osvoboditi spon idejnega in kulturnega povojnega monumentalizma.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

Novopečeni tajkun Robert se brez pomislekov polasti zemljišča, na katerem namerava zgraditi sodobni nakupovalni center. Pri tem mu delata težave le avtošola, ki je na omenjenem zemljišču, in hči Lija, ki se hoče v tej avtošoli navkljub očetovi prepovedi naučiti voziti. Ob napetem dogajanju v brezobzirnem svetu pa zgodba ponuja tudi vrsto toplih in zanimivih medčloveških razmerij, v katerih se izrisuje množica prizorov iz našega vsakdana. Do konca filma se odpira dilema, ali bo v zgodbi zmagalo dobro ali zlo, ali se bližamo boljšemu svetu ali pa le še slabšemu. So akcije glavnega inštruktorja Jožeta in lastnika avtošole Petra ter Lijino zavezništvo dovolj močni, da lahko premagajo brezobzirno ravnanje tajkuna Roberta in njegovih pajdašev? Režija: Janez Burger / Scenarij: Janez Burger, Ana Lasić / Igrajo: Gregor Čušin (Jože), Maruša Majer (Lija), Matjaž Tribušon (tajkun), Vesna Pernarčič (Jožetova žena), Vlado Novak (foter), Vladimir Vlaškalič (Rudi)

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Priljubljeni italijanski napev Bella ciao se je razširil s protifašističnim odporniškim gibanjem tik pred Mussolinijevim padcem in še vedno velja za pesem upora proti avtoritarnim režimom po svetu. Prevedena je v več kot 40 jezikov. Od kod pa v resnici izvira? Režiserka Giulia Giapponesi v dokumentarnem filmu raziskuje, ali so jo res napisali italijanski partizani. Raziskovalce napeva so sledi pripeljale vse do judovskega klezmerja in normansko- francoskega napeva iz leta 1530. Pesem pa ne glede na izvor prepevajo povsod, kjer se bojujejo proti krivicam. Postala je stalna spremljevalka človeštva v boju za svobodo. BELLA CIAO / Italija / 2022 / Režija: Giulia Giapponesi

Oddaja o slovenski glasbeni sceni. Od mainstreama do alternative. V sodelovanju z radijskimi postajami in MMC pripravljamo pregled glasbenih vsebin, dogodkov, intervjujev, koncertov … NaBit – kot bodybuilder vaših ušesnih bobenčkov. Voditelj oddaje je Peter Pongrac.

Dokumentarna oddaja je izčrpen portret nedavno preminulega velikana svetovne književnosti 20. stoletja, Milana Kundere. Razmišljanja sodobnikov in poznavalcev, mnenja, ki jih je Kundera brez dlake na jeziku izražal v številnih intervjujih, predvsem pa odlomki iz njegovih del, od zgodnje angažirane poezije do svetovnih romanesknih uspešnic, osvetljujejo tudi nekatere morda manj znane plati ustvarjalčeve osebnosti in dogodke na njegovi pogosto težavni življenjski poti. MILAN KUNDERA, ODYSSÉE DES ILLUSIONS TRAHIES / MILAN KUNDERA, THE ODYSSEY OF BETRAYED ILLUSIONS / Francija, Češka / 2022 / Režija: Jarmila Buzkova

6. junija 2025 je glasba zavzela Ljubljano. Val 202 je v sodelovanju s Kinom Šiška pripravil Festival 202. Prva izvedba festivala je bila posvečena vrhunski slovenski glasbeni sceni. Projekt nadaljuje poslanstvo javnega radia in podpiranja kakovostne slovenske glasbe. Koncert v dveh delih predstavlja skupine Ranr, Plateau, Kokosy, Jet Black Diamonds, Koala Voice, MRFY in Joker Out. Režija: Urška Žnidaršič.