Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Tudi sredina jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Postrežemo vam z dobro voljo in koristnimi informacijami - v prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.

Obiskali smo gojitelja ujed, Simona Pernata, in spoznavali značilnosti različnih vrst sov. Veterinarka Eva Tasič tokrat svetuje, kako poskrbeti za dobro počutje starejših konj. Spoznali smo najmlajšo članico družine ilustratorke in pisateljice, Manice Musil, nekaj mesečno psičko Rozi. Zelo blizu slovenske meje, v Avstriji, pa živi krava Veronika , ki je izjemno inteligentna, saj uporablja orodja, kot so palice in metle, da se praska po delih telesa, ki jih sama ne doseže. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.

Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.

Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?

Ivan Vurnik je ob Fabianiju in Plečniku eden od velike trojice arhitektov, ki so postavili temelj sodobne slovenske arhitekture. Ti trije veliki arhitekti so zaznamovali svoj in naš historični čas in življenjski prostor. Zametek vsega modernega v arhitekturi je k nam z Dunaja prinesel Maks Fabiani. Jože Plečnik, najznamenitejši predstavnik historične arhitekture in začetnik moderne stavbarske arhitekture pri nas, je objekte obogatil z regionalnimi izraznimi elementi. Ivan Vurnik pa je v dvajsetih letih 20. stoletja iskal slovensko nacionalno umetnost. Po tem romantičnem poskusu je v tridesetih letih 20. stoletja postal vnet zagovornik funkcionalizma in je naredil prve načrte socialne arhitekture pri nas. V nečem pa je bil Ivan Vurnik povsem drugačen od svojih dveh poklicnih kolegov. Fabiani in Plečnik sta živela večji del samsko, asketsko življenje. Vurnikovo življenje pa je bilo burno, zaznamovano tudi z družinsko tragedijo. Njegova žena in tovarišica v umetnosti je bila slikarka Helena Kottler. Sobivanje slikarke in arhitekta se jasno kaže v njunih skupnih delih. Tako imenovani Gesamtkunst v zgodovini umetnosti ni nekaj posebnega, redkost pa je umetniško sodelovanje dveh zakoncev, ki sta zavezana različnima vrstama umetnosti. Ob skupnem delu Ivana in Helene se porajata dve vprašanji: kako je intimni partnerski odnos vplival na njuno strokovno in umetniško sodelovanje ter kako so tragični in usodni dogodki zarezali v delo obeh? Dokumentarno igrani film ISKALCA skuša prikazati vsaj del tega zanimivega intimnega in umetniškega sobivanja, ki ne more biti nikoli v celoti pojasnjeno. Scenarij in režija sta delo Alme Lapajne.

V Osijeku so se začeli dnevi slovenskega filma Na glasbenem festivalu »Pomlad z Dunaja« v Trstu je nastopil edini slovenski član Dunajskim simfonikov violončelist Primož Zalaznik. Predstavljamo dejavnosti Slovenskega kulturnega društva Prezid na Hrvaškem. V Celovcu so obeležili 100 letnico manjšinskega časopisa Nedelja.

Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V 312. oddaji Avtomobilnost razbijamo mit, da je električni avtomobil rezerviran le za lastnike hiš z lastno polnilnico. Preverjamo ekonomsko računico za stanovalce v blokih in analiziramo, koliko je mogoče prihraniti z uporabo javne polnilne infrastrukture ter kako logistično obvladati polnjenje brez domače polnilnice. Tehnično se posvečamo Dacii, ki uvaja neobičajen »trojni« hibrid. Namesto klasičnega mehanskega prenosa moči na vsa štiri kolesa s kardansko gredjo, novodobni pogon 4x4 tvori kombinacija bencina, plina (LPG) in električnega motorja, ki neodvisno poganja zadnji kolesni par. Preverjamo, kako se takšna konfiguracija odreže v primerjavi z mehansko klasiko. Na prvi vožnji smo preizkusili šesto generacijo Toyote RAV4. Osredotočamo se na razlike med hibridnim (HEV) in priključno-hibridnim (PHEV) pogonskim sklopom, predvsem pa na delovanje podvozja in štirikolesnega pogona na zahtevnejših makadamskih podlagah, kjer RAV4 ostaja referenca v svojem razredu. Vozili smo tudi evropski avto leta, Mercedes-Benz CLA Shooting Brake. Po eni najlepših evropskih cest – od Andratxa čez gorsko verigo Tramuntana na Majorki – smo preizkušali, kako se aerodinamično dodelan »nahrbtnik« obnese pri dinamiki vožnje in kakšne so prednosti nizkega koeficienta upora pri realni porabi. V Avtomobilnosti tokrat gostimo Iva Boscarola. Z njim razpravljamo o radikalni tezi: zakaj bomo zaradi fizikalnih zakonitosti in lažje regulacije prostora varno avtonomijo v zraku dosegli bistveno hitreje kot popolnoma avtonomna vozila na naših cestah.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Velikonočne obveznosti so za nami, preden pa jutri sedemo za obloženo mizo, poglejmo novo epizodo oddaje Kaj dogaja? Kdo zažiga v Ljubljani, kdo je odpihnil brisače od lani in ali so glasovi za vlado že zbrani? Kakšna bo prihodnost slovenske politike, bo v karte pogledal Vedeževalec Vlaž, iz Dubaja pa se bo javil sam velikonočni zajec. Sodelavca rubrike Generacija beta bosta tokrat obdelala stanovanjski problem, na sodišču pa se boste odločali, ali je bolje biti v koaliciji ali v opoziciji. Naš gost bo legendarni Jan Plestenjak, ki se mu bo na odru pridružil še en Jan, Davor Radpirhi & Šunko Loco bodo zapeli o veliki noči, na koncu pa bo Robert skupaj s skupino NS5 povabil vse v koalicijo.

Posnetek koncerta avtorskega projekta Roberta Jukiča iz SNG Drama Ljubljana. Jukič se predstavlja kot basist, prireditelj, avtor glasbe in besedil ter producent. Z desetčlansko glasbeno zasedbo in 7 vokalnimi solistkami je Jukič predstavil svoj avtorski projekt Ženske, v katerem se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja in drugih življenjskih tem. Na koncertu so nastopile priznane slovenske pevke Ana Bezjak, Tjaša Fabjančič, Gordana Hleb, Nina Strnad, Katja Šulc, Nina Vodopivec in Mia Žnidarič. Poleg Roberta Jukiča so nastopili še intrumentalisti Andraž Mazi, Steve Klink, Saša Lušić, Tonč Feinig, Sergej Ranđelović Runjoe, Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko.